Državni zbor je v torek z 48 glasovi za in le enim proti sprejel zakon o obveznem zimskem dodatku, a zgodba okoli sporne božičnice v višini 639 evrov na zaposlenega še zdaleč ni pri koncu. Delodajalci, ki so prejšnji teden zapustili pogajanja v Ekonomsko-socialnem svetu, zdaj napovedujejo veto v državnem svetu ter morebitno ustavno presojo zakona.
Opozicija ni glasovala proti
Edini poslanec, ki je glasoval proti zakonu, je bil samostojni poslanec Miha Kordiš. Božičnico je označil za “darilo delodajalcem”, saj bodo ti zaradi oprostitve davkov in prispevkov po njegovem mnenju prihranili največ. Nobena opozicijska poslanska skupina ni glasovala proti – nekateri so zakon podprli, drugi so se vzdržali glasovanja.
Minister za finance Klemen Boštjančič je spomnil, da zakon ureja tri vsebine: zimski regres za zaposlene (639 evrov do 18. decembra), zimski dodatek za upokojence (150 evrov do 19. decembra) ter spremembe obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov.
Delodajalci ostajajo v ESS, a zadržano
Dan po sprejetju zakona so delodajalske organizacije napovedile spremembo taktike. Ne bodo popolnoma izstopile iz Ekonomsko-socialnega sveta, bodo pa v socialnem dialogu, kot pravijo, “zadržane”. To je potrdil Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije in predsedujoči ESS.
“Vladi bomo gledali pod prste, da ne bo novih kršitev pravil o delovanju ESS,” je opozoril Gorenšček. Dodal je, da bodo delodajalci sicer sodelovali pri zaključevanju odprtih vsebin, novih pa do konca mandata aktualne vlade ne pričakujejo več veliko. Če se bo socialni dialog še poslabšal, izstop delodajalcev iz ESS ni izključen.
Veto in referendum med možnimi ukrepi
Delodajalske organizacije bodo v petek, 15. novembra, v okviru interesne skupine delodajalcev v državnem svetu odločale o pobudi za odložilni veto. Državni svet bi imel nato sedem dni časa za odločitev, koalicija pa bi v tem primeru zakon brez težav ponovno podprla s potrebnimi 46 glasovi.
Večja ovira bi bil referendum. Obstajajo sicer pravni pomisleki, ali je referendum v tem primeru sploh dopusten, saj zakon vključuje tudi davčne spremembe, pri katerih ustava prepoveduje razpis referenduma. Kljub temu ga lahko interesne skupine predlagajo, pojasnjuje ustavni pravnik Igor Kavčič. Po informacijah RTV Slovenija nekatere delodajalske organizacije o tej možnosti resno razmišljajo.
Delodajalci napovedujejo tudi vložitev pobude za ustavno presojo zakona.
Kronologija spora
Premier Robert Golob je sredi septembra napovedal obvezni zimski dodatek, s čimer je presenetil celo svoje koalicijske partnerje. Že konec oktobra so delodajalci protestno zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta. Vlada je sicer predlog zakona posredovala ESS, a po besedah delodajalcev je bilo vse že vnaprej odločeno. Konec oktobra sta vlada in sindikati dosegla dogovor – brez delodajalcev.
Začetek novembra je pet glavnih delodajalskih organizacij poslalo protestno pismo premierju Robertu Golobu, a odgovora niso dobili. Šestega novembra so delodajalci uradno prekinili polno sodelovanje v ESS, le pet dni pozneje pa je parlament že sprejel zakon.
Časovna stiska
Časovnica je izjemno napeta. Zakon predvideva, da se božičnica izplača do 18. decembra, dodatek za upokojence pa do 19. decembra. Kakršnakoli zamuda v postopku – bodisi zaradi veta državnega sveta ali referendumske pobude – bi lahko ogrozila te roke.
Za podjetja s težavami pri likvidnosti zakon sicer dovoljuje odlog izplačila do 31. marca 2026, pri čemer morajo do 18. decembra vseeno izplačati vsaj eno osmino minimalne plače, torej 160 evrov.
Sindikati zadovoljni
Sindikati so z izidom zadovoljni. “Ključnega pomena je, da vsi zaposleni v tej državi dobijo božičnico oziroma zimski regres v višini polovice minimalne plače brez izjeme,” je poudaril Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.
Minister za delo Luka Mesec je zavrnil očitke, da vlada “duši gospodarstvo”, in poudaril, da so podjetja v zadnjih letih ustvarjala rekordne dobičke. Božičnica bo po njegovem prepričanju prispevala h kupni moči.
Stroški ukrepa
Fiskalni stroški so znatni: za zimski dodatek za upokojence je iz državnega proračuna potrebnih 87,5 milijona evrov, medtem ko bo dodatek za zaposlene stal okoli 600 milijonov evrov – breme, ki pada predvsem na zasebni sektor.
Za podjetje s sto zaposlenimi to pomeni 63.900 evrov dodatnih stroškov. Za malega podjetnika s petimi zaposlenimi – dodatnih 3.195 evrov v mesecu, ko načrtuje proračun za naslednje leto.
V ozadju globlji problem
Za razpravo o božičnici se skriva globlji problem. Delodajalci božičnici per se ne nasprotujejo – približno polovica slovenskih podjetij jo že izplačuje. Tisto, kar jih moti, je sistematično preziranje njihovih stališč pri sprejemanju ključnih poslovnih odločitev.
Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice, je opozoril, da industrijska proizvodnja že upada, padec povpraševanja iz Nemčije – glavne trgovinske partnerice – pa situacijo le še poslabšuje. “V takšnih pogojih naše gospodarstvo ne more biti konkurenčno,” je dejal Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.
Delodajalci navajajo vrsto proceduralnih kršitev. Predlog zakona o zimskem dodatku je povezan s spremembami davčnega obravnavanja normiranih podjetnikov, čeprav je ESS že sklenil, da bo to vprašanje obravnaval poseben strokovni odbor. Proračunski dokumenti za leti 2026 in 2027 so bili pripravljeni brez posvetovanja s socialnimi partnerji. Zakon o socialnem varstvu je bil sprejet mimo ESS.
“Na zadnji seji ekonomsko-socialnega sveta smo obravnavali izhodišča sprememb sistema normiranih podjetnikov in sklenili, da jih bo obravnaval poseben strokovni odbor ESS za področje financ in davčne zakonodaje. Zdaj pa je vlada predlog že sprejela, preden smo sploh začeli razpravo,” je pojasnil Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Preberite več:
Socialni dialog pod vprašajem
Slovenija ima dolgoletno tradicijo tripartitnega socialnega dialoga, ki je zagotavljal stabilnost in relativen socialni mir. Danes je ta model pod vprašajem. Ne gre namreč samo za božičnico. Gre za način, kako se sprejemajo odločitve, ki oblikujejo poslovno klimo v državi.
