Evropski in slovenski delodajalci so premierju Robert Golob poslali jasno sporočilo. Časa za besede je konec. Predsednik evropskega združenja podjetij BusinessEurope Fredrik Persson in predsednik Združenje delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš sta vlado pozvala k takojšnjemu ukrepanju za ohranitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Podobna pisma so v teh dneh romala na mize vlad po vsej Evropi.
Jedro poziva je preprosto in hkrati zaskrbljujoče. Ambicije, strategije in deklaracije same po sebi ne ustvarjajo rasti. Če želi Evropa ostati gospodarsko relevantna, morajo biti konkretni ukrepi sprejeti in uresničeni že v letu dva tisoč šestindvajset. To ni dolgoročna vizija, temveč rok, ki je tik pred vrati.
Pismo za Slovenijo posebej izpostavlja problem regulacije
Po oceni podpisnikov prav pravila in postopki vse pogosteje dušijo delovanje enotnega trga. Omejitve mobilnosti delovne sile in zapleteni postopki pri izdaji dovoljenj podjetjem niso le administrativna nevšečnost, temveč neposredna ovira za rast in naložbe. V okolju, kjer se kapital in znanje hitro premikata, je to konkurenčni minus.
Drugi poudarek je energija. Delodajalci opozarjajo, da brez nižjih in stabilnejših cen energentov evropska industrija izgublja bitko z globalnimi tekmeci. Hkrati priznavajo, da ciljev razogljičenja ni mogoče odmisliti, a opozarjajo, da mora biti prehod realen in gospodarsko vzdržen. V tem kontekstu izpostavljajo potrebo po stabilnih tarifnih sistemih in boljši izrabi obstoječih mednarodnih trgovinskih dogovorov, med njimi Mercosur ter prihajajočih sporazumov z Indijo, Mehiko in Indonezijo.
Pomemben del pisma je namenjen tudi tehnološkemu razvoju
Podpisniki opozarjajo, da sprejeti ukrepi pogosto obstanejo na papirju. Hitrejše izvajanje in več sredstev za raziskave ter inovacije sta po njihovem nujna, enako pa velja za lažji dostop do kapitalskih trgov in manj ovir za tuje naložbe.
Posebno kritični so do naraščajoče kompleksnosti delovne zakonodaje na ravni Evropske unije. Ob tem poudarjajo, da bi morala vsaj polovica sredstev Evropskega socialnega sklada biti namenjena razvoju znanj in veščin, ne pa razpršena v administrativne sheme z omejenim učinkom.
Preberite več:
Kot poudarjajo v Združenju delodajalcev Slovenije, pismo ne prinaša novih tem. Opozarja na težave, na katere gospodarstvo opozarja že dlje časa. Razlika je v tonu. Ta je tokrat bolj neposreden, saj po njihovih besedah Evropa in Slovenija ne stagnirata več, temveč nazadujeta.
