Število tujih delavcev z dovoljenjem za bivanje na podlagi zaposlitve v Nemčiji je junija 2025 doseglo 420.000, kar je dvakrat več kot leta 2020, ko jih je bilo nekaj nad 200.000. Približno polovica jih je prišla z modro karto EU, je razvidno iz podatkov nemškega Zveznega zavoda za zaposlovanje (Bundesagentur für Arbeit).
Od marca 2020, ko je začel veljati zakon o kvalificiranem priseljevanju, je Berlin postopno zrahljal pogoje. Leta 2023 so znižali dohodkovni prag za modro karto, kar je spodbudilo zanimanje. Trenutno ima to dovoljenje več kot 164.000 delavcev iz držav zunaj EU, 114 odstotkov več kot pred petimi leti.
Z rastjo se je povečala tudi potreba po informacijah. Zvezni zavod za zaposlovanje je do konca leta 2025 opravil 360.000 digitalnih posvetovanj za tuje državljane. Samo lani jih je 23.600 zadevalo priznavanje kvalifikacij, ki ga je mogoče začeti že pred prihodom v Nemčijo.
Dobra četrtina vseh delavcev z dovoljenjem za bivanje na podlagi zaposlitve prihaja z Zahodnega Balkana. Za državljane Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije velja posebna uredba, ki je v veljavi od leta 2016 in omogoča zaposlitev brez priznavanja poklicnih kvalifikacij v nereguliranih poklicih. Sredi leta 2024 je Berlin letno kvoto podvojil na 50.000 dovoljenj, a povpraševanje to še vedno občutno presega. Decembra 2025 je moral Zvezni zavod za zaposlovanje zavrniti okoli 18.000 vlog, ker je bila kvota že izčrpana.
Nemčija z nadaljnjim odpiranjem trga dela poskuša nadomestiti vse večji primanjkljaj delovne sile. Po vladnih načrtih naj bi v prihodnjem desetletju privabila okoli 400.000 tujih delavcev letno, da bi nadomestila upokojitev generacije baby boom.
