Glavni ekonomist Moody’s Analytics opozarja, da zadolženost tehnoloških velikanov presega ravni iz obdobja internetnega balona, kar bi lahko ogrozilo stabilnost finančnega sistema.
Tehnološka podjetja danes izdajajo več dolga kot pred zlomom dot-com balona leta 2000, medtem ko se odvija obsežna gradnja infrastrukture za umetno inteligenco. Po izračunih Marka Zandija, glavnega ekonomista pri Moody’s Analytics, bo deset največjih tehnoloških podjetij, med njimi Meta, Amazon, Nvidia in Alphabet, letos izdalo za več kot 120 milijard dolarjev obveznic. Zandi je opozorilo objavil v analizi na družbenem omrežju LinkedIn.
Tudi po prilagoditvi za inflacijo velike tehnološke družbe izdajajo več obveznic kot v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri tem podjetja ne refinancirajo le obstoječega dolga, temveč prevzemajo dodatne obveznosti. Zandi opozarja, da bi vse bolj agresivno in ustvarjalno zadolževanje lahko hitro postalo težava, če podjetja ne bodo izpolnila pričakovanj vlagateljev in bodo cene njihovih delnic upadle. Po njegovih besedah bi moralo zadolževanje tehnoloških podjetij biti na radarskem zaslonu kot vse večje tveganje za finančni sistem in širše gospodarstvo.
Sedanji val zadolževanja se bistveno razlikuje od obdobja dot-com balona. Internetna podjetja konec devetdesetih let niso imela veliko dolga, saj so jih financirali delničarji in skladi tveganega kapitala. Pri sedanjem valu umetne inteligence je drugače, poudarja Zandi.
Čeprav bi podjetja, kot so Amazon, Google, Meta in Microsoft, lahko plačala gradnjo infrastrukture iz lastnih dobičkov, je izdaja obveznic najcenejši in najčistejši način financiranja projekta takšnega obsega, pojasnjuje Shay Boloor, glavni tržni strateg pri Futurum Equities. Gradnja bo po njegovi oceni trajala več kot desetletje in bo vredna več bilijonov dolarjev. Boloor dodaja, da so podjetja zdaj veliko bolj pripravljena izdajati desetletne do štiridesetletne obveznice po zelo nizkih pribitkih, saj jih trg dojema kot kvazi-komunalna podjetja, ki gradijo infrastrukturo, in ne več zgolj kot čista tehnološka podjetja.
Kljub pomislekom o možnem balonu je Nvidia v tretjem četrtletju poslovnega leta 2026 objavila dobre rezultate, pri čemer so se prihodki od podatkovnih središč za umetno inteligenco povečali za 66 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Kritiki pa opozarjajo, da gradnja morda ne bo dohajala hitrosti razvoja same tehnologije. Računalniška strojna oprema, ki predstavlja večino stroškov podatkovnih središč, bi lahko hitreje zastarela kot infrastruktura iz prejšnjih tehnoloških ciklov, meni George Calhoun, profesor in direktor Hanlonovega centra za finančne sisteme na Stevens Institute of Technology. Cikel inovacij v industriji čipov je namreč veliko hitrejši kot pri brezžični tehnologiji ali optičnih vlaknih, pojasnjuje Calhoun. Po njegovih besedah obstaja resnično tveganje, da bo velik del te strojne opreme konkurenčno zaostal zaradi novejših tehnologij v precej krajšem času, preden bo v celoti odplačan.
Poleg tega veliki igralci na področju umetne inteligence, zlasti OpenAI, trenutno nimajo dobičkov, ki bi lahko ublažili njihove obsežne naložbe, kar povečuje njihovo tveganje. Če OpenAI propade, bo učinek snežne kepe znaten, ocenjuje Boloor iz Futurum Equities. Čeprav večjih tehnoloških podjetij morebitni propad OpenAI verjetno ne bi močno prizadel, bi lahko občutile posledice družbe, ki so močno odvisne od njegovega poslovanja, kot je Oracle.
Boloor kljub temu ostaja optimističen glede gradnje infrastrukture za umetno inteligenco, pri čemer kot glavno ozko grlo navaja energetske zmogljivosti Združenih držav. Po njegovem mnenju obstaja tveganje, da se bodo zmogljivosti za umetno inteligenco v vrednosti bilijonov dolarjev zgradile hitreje, kot jih bo severnoameriško električno omrežje zmoglo podpreti, kar bi lahko upočasnilo njihovo izkoriščanje.
Za evropske vlagatelje in finančne institucije analiza prinaša pomembno sporočilo o sistemskih tveganjih. Številni evropski pokojninski skladi in zavarovalnice imajo v svojih portfeljih obveznice velikih tehnoloških podjetij, kar pomeni, da bi morebitne težave v tem segmentu lahko odmevale tudi na tej strani Atlantika. Hkrati evropska podjetja, ki sodelujejo v dobavnih verigah za gradnjo podatkovnih središč, od dobaviteljev energetske opreme do gradbenih podjetij, pozorno spremljajo dinamiko ameriškega trga, saj bi upočasnitev naložb neposredno vplivala na njihovo poslovanje.
