Italijanska vlada je v četrtek zvečer objavila sezname kandidatov za vodstva štirih največjih državnih podjetij. Claudio Descalzi je dobil peti zaporedni mandat na čelu energetskega giganta Eni, s čimer je postal najdlje služujoči direktor v zgodovini družbe. Na predsedniški položaj v Eniju je bila imenovana Giuseppina Di Foggia, ki je do četrtka vodila mrežnega operaterja Terna, poroča Il Sole 24 Ore.
V obrambnem konglomeratu Leonardo je vlada zamenjala celotno vodstvo. Roberta Cingolanija, ki je družbo vodil od leta 2023, nadomešča Lorenzo Mariani, dolgoletni manager v strukturi nekdanje Finmeccanice in do nedavnega direktor MBDA Italia. Predsedniški položaj prevzema Francesco Macrì. Delnica Leonarda je v petek na milanski borzi izgubila med 2,45 in 5,27 odstotka, odvisno od ure merjenja, navaja Milano Finanza.
V Enelu se ni spremenilo nič. Predsednik Paolo Scaroni in izvršni direktor Flavio Cattaneo sta dobila nov mandat. Cattaneo je v prvem triletju pripeljal družbo do rekordne tržne kapitalizacije 100 milijard evrov in jo utrdil na tretjem mestu med svetovnimi energetskimi podjetji, za ameriško NextEro in špansko Iberdrolo.
Berza je na imenovanja odgovorila z zadržanostjo. Leonardo je padel, Eni izgubil 0,7 odstotka, Enav odstotek. Enel je dan končal praktično nespremenjen. Indeks FTSE MIB je kljub temu dan zaključil 0,6 odstotka višje in dosegel najvišjo raven od leta 2000. Brunello Cucinelli je po kvartalnih prihodkih nad pričakovanji pridobil 4,82 odstotka, STMicroelectronics pa dva odstotka po dobrih rezultatih tajvanskega TSMC.
Analitiki Equite so v četrtkovi analizi zapisali, da “kontinuiteta v vodstvu Enija pomeni stabilnost v izjemno zahtevnem geopolitičnem okolju.” Izpostavili so krepitev dejavnosti v Indoneziji in Argentini ter disciplinirano finančno politiko v obdobju nihanja cen nafte.
Zamenjava v Leonardu je bolj zapletena. Cingolani je užival podporo premierke Melonijeve ob imenovanju leta 2023, a je sčasoma izgubil zaupanje ključnih oseb v vladi, med drugim državnega sekretarja Fazzolarija, piše Il Post. Med razlogi, ki jih navajajo italijanski mediji, so bile kadrovske odločitve brez posvetovanja z vlado in spor z Washingtonom glede protiraketnega ščita Michelangelo Dome. Minister za obrambo Crosetto in minister za finance Giorgetti sta že ob prvem imenovanju zagovarjala Marianija namesto Cingolanija. Tri leta pozneje sta dobila, kar sta želela.
Imenovanja zadevajo skupaj 842 položajev v 155 državnih družbah, katerih skupna tržna kapitalizacija na milanski borzi znaša 352 milijard evrov, kar je skoraj tretjina celotnega italijanskega borznega trga.
