Slovenske gostinske nastanitvene dejavnosti so po stopnji uporabe digitalnih orodij nad povprečjem EU, a se digitalna preobrazba vse pogosteje ustavlja tam, kjer postane zahtevnejša: pri podatkih, umetni inteligenci in znanju. To kažejo končni podatki raziskave Digitalizacija gostinskih nastanitvenih dejavnosti 2025, ki jih je objavil Statistični urad RS.
Slika je dvojná. Na eni strani visoka digitalna osnovna opremljenost in močna spletna prodaja, na drugi strani pa izrazit manko kompetenc, ki omejuje uporabo naprednejših tehnologij.
Trajnostna raba tehnologije nad povprečjem EU
Leta 2025 je 51 odstotkov podjetij v dejavnosti I55 uporabljalo informacijsko-komunikacijske rešitve za zmanjševanje porabe energije ali materialov oziroma za večjo rabo recikliranih materialov. To je več kot povprečje EU (46 %).
Najpogostejše rešitve so bile:
- sistemi za zmanjšanje porabe energije (39 %),
- rešitve za zmanjšanje porabe materialov (36 %).
Toda ključni problem se pojavi pri vprašanju učinkov. Le 8 odstotkov podjetij je dejansko spremljalo in vrednotilo vpliv teh rešitev na porabo energije ali materialov. V EU je ta delež dvakrat višji. To pomeni, da je trajnostna digitalizacija pogosto deklarativna: tehnologija je nameščena, a njen učinek ostaja neizmerjen.
Podatkovna analitika je večinoma osnovna
Podatkovno analitiko je leta 2025 izvajalo 48 odstotkov podjetij, kar je približno na ravni EU. A struktura uporabe razkriva omejitve:
- 34 % podjetij izvaja osnovno analitiko (opis trendov, pregled rezervacij, prihodkov),
- le 1 % uporablja napredno analitiko (napovedovanje, optimizacija procesov),
- v 14 % primerov analitiko izvaja zunanji izvajalec.
Glavni zaviralec ni tehnologija, temveč znanje. Med podjetji, ki analitike ne uporabljajo, jih je:
- 75 % navedlo pomanjkanje strokovnega znanja,
- 75 % težave s kakovostjo ali dostopnostjo podatkov,
- 65 % previsoke stroške,
- 51 % pa meni, da analitika zanje sploh ni pomembna.
Ta zadnji podatek je zgovoren: skoraj polovica podjetij podatkov še vedno ne vidi kot poslovnega vira, temveč kot dodatno breme.
Oblak, e-računi in splet: Slovenija izstopa pozitivno
Pri osnovnih digitalnih rešitvah slovenska podjetja izstopajo:
- 78 % jih uporablja plačljive storitve računalništva v oblaku (EU: 56 %),
- 69 % jih uporablja e-račune,
- vsa podjetja so prisotna na družbenih omrežjih in imajo spletno stran,
- 80 % omogoča spletne rezervacije na lastni strani.
V letu 2024 je 89 % podjetij ustvarilo prihodke s spletno prodajo, skupaj okoli 180 milijonov evrov, kar predstavlja 23,2 % vseh prihodkov v dejavnosti. Več prihodkov je bilo ustvarjenih prek platform (14,5 %) kot prek lastnih spletnih strani (8,7 %), kar potrjuje močno odvisnost od posrednikov.
Umetna inteligenca: zanimanje obstaja, uporaba ostaja omejena
Tehnologije umetne inteligence je uporabljalo 19 % podjetij, podobno kot v EU. Najpogosteje za:
- varnost in zaščito IKT (62 %),
- administracijo in upravljanje (39 %),
- trženje in prodajo (13 %).
Med tistimi, ki UI še ne uporabljajo, pa so razlogi skoraj enoznačni:
- 96 % navaja pomanjkanje znanja,
- 91 % ne zna oceniti koristi,
- 50 % ima pomisleke glede zasebnosti in pravne odgovornosti,
- 46 % navaja etične zadržke ali odpor vodstva do sprememb.
UI v slovenskem turizmu tako ostaja na ravni poskusov, ne sistemske rabe.
Digitalno zreli, a kadrovsko omejeni
Po digitalnem indeksu ima 55 % podjetij visok nivo digitalne zrelosti, kar je bistveno več kot povprečje EU. A hkrati se je 72 % podjetij soočalo s težavami pri digitalni preobrazbi, pri čemer jih je kar 84 % navedlo pomanjkanje ustreznega znanja ali kadrov.
Slovenski nastanitveni sektor je digitalno dobro opremljen, povezan in prodajno učinkovit. A ko se digitalizacija premakne od osnovnih orodij k pametni rabi podatkov in umetne inteligence, se proces upočasni. Ne zaradi pomanjkanja tehnologije, temveč zaradi pomanjkanja znanja. Digitalna infrastruktura je postavljena – zdaj je vprašanje, ali jo znamo tudi uporabljati.
