Sloveniji digitalizacija že dolgo ni več tema prihodnosti. Je realnost sedanjosti in pogoj za preživetje. To je bilo glavno sporočilo konference GoDigital, največjega neodvisnega poslovnega dogodka s področja digitalne preobrazbe pri nas, ki je danes na Brdu pri Kranju zbrala več kot 350 udeležencev iz gospodarstva, države in znanosti.
Čeprav se o digitalizaciji v Sloveniji govori že več kot desetletje, je bilo tokratno sporočilo jasno in brez olepševanja: čas besed se izteka. Če želimo ostati konkurenčni, potrebujemo hitrejše odločitve, konkretne ukrepe in predvsem sodelovanje. Med udeleženci je prevladovalo soglasje, da digitalne tehnologije niso več zgolj podporno orodje, temveč ključni vzvod za rast produktivnosti, višjo dodano vrednost in odpornost podjetij.
Konferenco so organizirali Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za informatiko in telekomunikacije GZS, Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo GoDigital ter pristojni ministrstvi, kar samo po sebi kaže, da gre za temo, ki presega posamezne sektorje.
Vsa podjetja digitalne preobrazbe ne bodo zmogla sama
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je v uvodnem nagovoru opozoril, da Slovenija na področju digitalne zrelosti zaostaja predvsem zaradi razdrobljenih pristopov. Po njegovih besedah je digitalizacija temelj za konkurenčnost, vendar se v praksi v številnih podjetjih, zlasti manjših, še vedno uvaja zelo osnovno.
“Digitalno zrela podjetja so bolj odporna na tržne spremembe in lažje delujejo v globalnem okolju,” je poudaril. Hkrati pa je bil jasen: vsa podjetja tega prehoda ne bodo zmogla sama. Glavne ovire ostajajo pomanjkanje ustreznih kadrov, nizka raven digitalnih znanj in previdnost pri vlaganjih. Anketa GZS je sicer pokazala, da so podjetja pripravljena vlagati, vendar večinoma z lastnimi sredstvi, kar za marsikoga pomeni preveliko tveganje.
Digitalizacija po njegovih besedah ne pomeni zgolj uvedbe nove programske opreme, temveč spremembo miselnosti, procesov in načina vodenja. Prav zato bi morala imeti država pomembnejšo vlogo pri ustvarjanju spodbudnega okolja.
Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je poudarila, da digitalizacija javnega sektorja pomeni manj birokracije in hitrejše postopke za državljane in podjetja. Ob tem je opozorila, da največji izziv ni tehnologija, temveč kultura delovanja. “Digitalizacija ni naloga IT-oddelkov, ampak vodstev,” je dejala in dodala, da bi Slovenija potrebovala dolgoročen družbeni dogovor o digitalnem razvoju, ki ne bi bil odvisen od političnih ciklov.
Tehnologija je priložnost, izziv pa ostaja človek
Na okrogli mizi o partnerstvu za digitalni preboj so se sogovorniki strinjali, da je umetna inteligenca največja tehnološka priložnost tega stoletja. Medeja Lončar iz Siemensa je poudarila, da se pri uvajanju umetne inteligence največji izzivi ne skrivajo v tehnologiji, temveč v financah, organizaciji in pripravljenosti na spremembe.
Konkretni primeri iz prakse so pokazali, da digitalizacija ni abstraktna ideja. V Siemensu so s pomočjo industrijskih kopilotov dosegli 30-odstotno rast produktivnosti, občutno zmanjšali stroške in bistveno skrajšali čas zagona proizvodnje.
Državna sekretarka Aida Kamišalić Latifić je opozorila na zaskrbljujoč podatek, da več kot polovica slovenskih podjetij sploh ne zaznava potrebe po digitalizaciji. »Takšna podjetja čez nekaj let ne bodo več obstajala,« je bila neposredna.
Antropolog Dan Podjed je v razpravo vnesel širši družbeni vidik. Opozoril je, da digitalna preobrazba ne sme potekati brez razmisleka o posledicah. Po njegovem mnenju bi morala Slovenija razvijati lastne digitalne modele, saj podatki pomenijo moč in vpliv.
Slovensko znanje z globalnim dosegom
Pomemben del konference je bila podelitev nagrad GoDigital 2025. Glavno nagrado je prejelo podjetje Better d.o.o. za projekt personalizirane dolgotrajne oskrbe v Londonu, ki povezuje milijone uporabnikov in izvajalcev v enoten sistem. Projekt dokazuje, da slovensko znanje ni omejeno na domači trg.
Med finalisti so bili tudi projekti, ki digitalizacijo prinašajo v tradicionalne panoge, od gradbeništva do logistike. Posebno pozornost je pritegnila glasovna asistentka Pošte Slovenije, ki razume slovenska narečja in razbremenjuje zaposlene.
Preberite več:
Zaključek konference je bil jasen: digitalizacija ni več vprašanje “ali”, temveč “kako hitro” in “kako pametno”. Brez sodelovanja države, gospodarstva in znanja Slovenija tvega, da bo obstala na mestu, medtem ko svet pospešeno napreduje.
