Digitalizacija ni več le opcija, temveč postaja ključni pogoj za konkurenčnost podjetij in sposobnost prebivalcev, da se znajdejo v sodobnem svetu. Leto 2025 prinaša vpogled, kako podjetja in posamezniki obvladujejo digitalne tehnologije, kje se pojavljajo največje težave in kje so še rezerve za rast.
Podatki državnega statističnega urada kažejo, da se več kot polovica podjetij spopada s pomanjkanjem ustreznega kadra ali znanja za digitalno preobrazbo. Hkrati le petina prebivalcev obvladuje zelo dobro razvite digitalne veščine, kar pomeni, da digitalna pismenost v Sloveniji še vedno ni enakomerno razvita.
Digitalna preobrazba ni vedno lahka
Digitalna transformacija je v polnem teku, a podjetja se s težavami srečujejo pri vseh velikostih. Po podatkih iz raziskave Digitalno podjetništvo 2025 se je kar 76 % podjetij z deset ali več zaposlenimi srečalo s težavami pri uvajanju digitalnih tehnologij, medtem ko za 57 % malih podjetij digitalna preobrazba ni ključna za uspeh poslovanja.
Najpogostejši izziv je pomanjkanje ustreznega kadra ali znanja (56 % podjetij), sledijo omejena finančna sredstva in rigidnost v prilagajanju poslovnih procesov (41 % podjetij vsaka). To pomeni, da kljub prepričanju o nujnosti digitalizacije številna podjetja še vedno nimajo zmožnosti, da bi hitro in učinkovito uvajala nove tehnologije.
Podjetja z večjo digitalno zrelostjo so običajno srednje velika in velika podjetja, medtem ko ima tretjina podjetij z deset ali več zaposlenimi še vedno zelo nizko stopnjo digitalne zrelosti. Kljub temu je vsaj osnovno stopnjo digitalne zrelosti doseglo 67 % podjetij, kar je pomemben napredek v primerjavi z 52 % v letu 2023.
Digitalna orodja in tehnologije
Podatki o uporabi ključnih digitalnih tehnologij med podjetji so razkrili naslednje:
| Tehnologija / Aktivnost | Delež podjetij | Delež malih | Delež srednjih | Delež velikih |
|---|---|---|---|---|
| Dostop do interneta za službene namene | 53 % | 53 % | 53 % | 53 % |
| Uporaba tehnologij umetne inteligence | 22 % | 18 % | 31 % | 72 % |
| Podatkovna analitika | 31 % | 25 % | 52 % | 86 % |
| Storitve računalništva v oblaku | 48 % | 43 % | 66 % | 90 % |
| Spletna stran podjetja | 84 % | 82 % | 94 % | 100 % |
| Programska rešitev ERP | 35 % | 28 % | 67 % | 97 % |
| Programska oprema CRM | 21 % | 18 % | 32 % | 68 % |
| Spletna prodaja ≥1 % prihodka | 22 % | 18 % | 25 % | 46 % |
Ti podatki kažejo, da večja podjetja bistveno hitreje uvajajo napredne tehnologije, medtem ko manjša podjetja še vedno zaostajajo, zlasti pri uporabi umetne inteligence, podatkovne analitike in ERP rešitev.
Digitalne veščine še niso za vse
Po podatkih raziskave Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih 2025 ima digitalne veščine 89 % prebivalcev, a le 20 % jih ima zelo dobro razvite veščine. Petina prebivalcev ima torej visok nivo znanja, medtem ko ima skoraj četrtina pomanjkljive veščine, 12 % skromne in 7 % zelo skromne.
Posebej izstopa starostna skupina 75–89 let, kjer ima digitalne veščine le nekaj več kot tretjina ljudi, zelo dobro razvite veščine pa skoraj nihče. Pri teh osebah je še vedno izrazit razkorak med moškimi in ženskami (40 % moških vs. 29 % žensk).
Digitalne veščine prebivalcev so razdeljene v pet skupin
| Skupina veščin | Delež prebivalcev | Primer aktivnosti |
|---|---|---|
| Komunikacija in sodelovanje | 90 % | Pošiljanje e-pošte, sodelovanje prek spleta |
| Informacijska in podatkovna pismenost | 88 % | Iskanje informacij o izdelkih/storitvah |
| Reševanje problemov | 81 % | Nakupovanje preko spleta, uporaba spletnih aplikacij |
| Ustvarjanje digitalnih vsebin | 63 % | Premikanje datotek, ustvarjanje dokumentov, slik, videov |
| Varnost IKT in zaščita podatkov | 56 % | Uporaba gesel, zaščita osebnih podatkov |
Ti podatki kažejo, da so prebivalci najbolj vešči pri osnovni komunikaciji in iskanju informacij, medtem ko varna uporaba informacijskih tehnologij in ustvarjanje digitalnih vsebin ostaja področje, kjer so potrebna izboljšanja.
Digitalizacija poteka neenakomerno
Podatki jasno kažejo, da digitalizacija podjetij in prebivalcev napreduje, a neenakomerno. Večja podjetja in višje izobraženi posamezniki so v prednosti, medtem ko manjša podjetja in starejše oziroma manj izobražene generacije zaostajajo.
Evropsko digitalno desetletje in strategija Digitalna Slovenija postavljata cilj, da bo do leta 2030 90 % podjetij imelo vsaj osnovno digitalno zrelost, 80 % prebivalcev pa osnovne digitalne veščine. Trenutni podatki kažejo, da bo za dosego teh ciljev potrebnih še precej ukrepov, predvsem na področju izobraževanja, usposabljanja kadrov in podpore malim podjetjem.
Digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca, podatkovna analitika, ERP rešitve in računalništvo v oblaku, postajajo nujne za konkurenčnost. Podjetja, ki ne vlagajo v te tehnologije, tvegajo, da bodo zaostala v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju.
Preberite več:
Po drugi strani pa digitalna pismenost prebivalcev določa, kako učinkovito lahko družba uporablja nove tehnologije. Brez dobro razvite digitalne infrastrukture in veščin med zaposlenimi in prebivalci Slovenija težko izkoristi potencial digitalizacije.
