Na zadnji seji Gospodarskega strateškega sveta za digitalizacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se člani usmerili v ključne izzive slovenskega gospodarstva na področju digitalne preobrazbe.
Razpravljali so o pomembnosti razvoja digitalnih kompetenc, zlasti pa o uvajanju obveznega predmeta Računalništvo in informatika (RIN) v osnovne šole. Predsednik sveta Igor Zorko je ob tem opozoril, da Slovenija zaostaja za ostalimi državami tako v pomanjkanju IKT strokovnjakov kot tudi v splošni digitalni pismenosti zaposlenih na vseh delovnih mestih.
Pomanjkanje kadrov najbolj opazno na področju IKT
Analiza Zavoda RS za zaposlovanje kaže, da kljub nekoliko manjšemu številu prijavljenih prostih delovnih mest podjetja še vedno občutno trpijo zaradi pomanjkanja usposobljenih kadrov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Podjetja iščejo programerje, razvijalce programske opreme, analitike, strokovnjake za podatkovne baze in omrežja, za katere je povpraševanje vedno večje. Po besedah mag. Nenada Šutanovca iz GZS je Slovenija letno potrebovala več kot 6.000 novih IKT strokovnjakov, trenutno pa jih na trg vstopa zgolj dobrih 2.000.
Rezultati meritev digitalne zrelosti kažejo, da mala in srednja podjetja v Sloveniji močno zaostajajo za povprečjem Evropske unije. Največje težave vidijo na področju digitalnih kompetenc zaposlenih in pomanjkanju IKT kadra, kar otežuje uvajanje sodobnih tehnologij in posledično zmanjšuje produktivnost ter konkurenčnost teh podjetij.
Uvajanje obveznega predmeta v osnovne šole
Strokovnjaki, med njimi tudi Andrej Brodnik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, so poudarili nujnost obvezne vzgoje v računalništvu in informatiki. Ta predmet je že več let vpeljan v številnih evropskih državah, Slovenija pa načrtuje njegovo uvedbo najkasneje do šolskega leta 2028/2029. Predmet bo vključeval osnovna znanja in veščine, potrebne za razumevanje in sodelovanje v digitalni družbi.
Državni sekretar Rado Kostrevc je poudaril pomen sodelovanja med gospodarstvom in izobraževalnimi ustanovami pri pripravi kakovostnih učnih načrtov. Prvi korak bo uveljavitev predmeta v 7. razredu osnovnih šol, z nadaljnim razširjanjem v srednje šole.
Preberite več:
Gospodarska zbornica Slovenije izpostavlja, da je zgodnje razvijanje digitalnih in algoritmičnih kompetenc temelj za kakovostno digitalno pismenost prihodnjih generacij. Prav tako je ključno stalno nadgrajevanje digitalnih veščin obstoječih zaposlenih, saj to omogoča uspešno digitalno transformacijo podjetij.
