Digitalna preobrazba poslovanja je v Sloveniji vse bolj prisotna, kar kažejo najnovejši podatki državnega statističnega urada. Kar 48 odstotkov podjetij z vsaj deset zaposlenimi že uporablja plačljive oblačne storitve, 22 odstotkov tehnologije umetne inteligence (UI), podatkovna analitika pa je v uporabi pri 31 odstotkih podjetij, čeprav pomanjkanje strokovnega znanja ostaja glavna ovira za širšo uporabo teh naprednih tehnologij.
Uporaba računalništva v oblaku med slovenskimi podjetji upravičuje njihovo zaupanje v digitalizacijo, saj se delež podjetij, ki uporabljajo te storitve, vztrajno povečuje. Plačljive oblačne storitve uporablja 48 odstotkov podjetij, v primerjavi z 40 odstotki v preteklem letu. Največ so jih sprejela večja podjetja, kjer je delež dosegel 90 odstotkov, med manjšimi in srednje velikimi se deleži gibljejo med 43 in 66 odstotki.
Tehnologije umetne inteligence uporablja 22 odstotkov podjetij. Med temi jih 40 odstotkov uporablja komercialno programsko opremo ali sisteme, medtem ko jih 14 odstotkov razvija lastne rešitve. Največji delež uporabe UI je v večjih podjetjih in storitvenih dejavnostih, kar kaže na povezavo med zahtevnostjo procesov in investicijami v digitalno preobrazbo.
Podatkovna analitika kot konkurenčna prednost
Podatkovno analitiko izvaja 31 odstotkov podjetij, pri čemer jo v 27 odstotkih izvajajo neposredno zaposleni. Podjetja s pomočjo analitike lažje sprejemajo informirane odločitve, optimizirajo poslovne procese in znižujejo stroške, s čimer si pridobivajo konkurenčne prednosti.
Vendar pa skoraj 60 odstotkov podjetij, ki analitike ne uporabljajo, meni, da za njih to ni pomembno. Poleg tega skoraj 60 odstotkov navaja pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja kot ključno oviro, kar kaže na potrebo po večji podpori in izobraževanju na tem področju. Stroški in skrbi glede varnosti podatkov so prav tako pomembni dejavniki, ki preprečujejo širšo implementacijo.
Pomanjkanje znanja in podpore kot glavna Izziva digitalnega prehoda
Kljub spodbudni rasti uporabe naprednih tehnologij slovensko gospodarstvo še vedno opozarja na številne izzive. Med njimi so pomanjkanje digitalnih znanj, varnost podatkov in pomanjkanje podpore vodstva v podjetjih. Posebna težava je tudi pomanjkanje podatkovne kulture, ki bi spodbujala uporabo podatkov pri odločanju.
Slovenija je v zadnjih letih začela reformo izobraževalnega sistema, ki vključuje digitalne veščine v učne načrte, kar naj bi dolgoročno izboljšalo stanje. Poleg tega obstajajo številni državni in evropski projekti, ki podpirajo podjetja pri njihovi digitalni poti.
Preberite več:
Eden izmed glavnih ciljev Evropskega digitalnega desetletja do leta 2030 je, da bo vsaj 75 odstotkov podjetij uporabljalo oblačne storitve, UI ali podatkovno analitiko. Slovenija daje velik poudarek temu cilju in si prizadeva za pospešitev digitalne preobrazbe, predvsem med malimi in srednje velikimi podjetji.
