Na Brdu pri Kranju je danes potekal pomemben posvet, namenjen pripravi novega nacionalnega programa za razvoj umetne inteligence (UI) v Sloveniji do leta 2030. Več kot 120 udeležencev iz različnih strokovnih in družbenih področij je predstavilo svoja stališča o prihodnosti umetne inteligence in njenem uvajanju v slovensko družbo in gospodarstvo. Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo na podlagi zbranih mnenj in predlogov oblikovalo osnutek novega programa.
Dogodek je združil predstavnike gospodarstva, nevladnih organizacij, znanstvene in akademske skupnosti ter javnega sektorja. Ti so predstavili rezultate izvajanja nacionalnega programa za obdobje do leta 2025, izpostavili pilotne projekte ter obravnavali vključevanje Slovenije v evropske iniciative s področja umetne inteligence.
Poudarili so tudi glavne izzive slovenske poti na področju UI, ki vključujejo premalo usklajenosti med resorji, razdrobljenost projektov, počasnejšo implementacijo, pomanjkanje usposobljenih kadrov ter pomanjkanje sistematičnih izobraževanj in usposabljanj.
Posebno pozornost so namenili predstavitvi načrtov za ključne institucije, kot so Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF), Kompetenčni center za UI in okrepitev polprevodniške industrije ter podporo malim in srednjim podjetjem ter javnemu sektorju, ki so pomembni nosilci razvoja. Dotaknili so se tudi priprav na zakonodajne ukrepe, ki vključujejo zakon o izvajanju akta o umetni inteligenci, razvijanje regulativnih peskovnikov in oblikovanje smernic za podjetja za lažje zagotavljanje skladnosti.
Vsi razumejo, kako pomembna je UI
Državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić je pojasnila, da so stališča zbrane javnosti zelo različna, a vsi udeleženci razumejo, kako pomembna je umetna inteligenca za prihodnost. Gospodarski predstavniki so sicer v preteklosti pogosto izražali pomisleke zaradi regulacije, vendar zdaj podpirajo etično uvajanje UI rešitev, ki so skladne z zakonodajo. Gradnja zaupanja, varnost in ciljno usmerjeni ukrepi so ključni za podporo gospodarstvu, je dodala.
Na posvetu so potekala tudi tematska omizja, na katerih so sodelujoči oblikovali predloge ukrepov za področja, kot so zdravstvo, gospodarstvo, javna uprava, obramba, visokozmogljivo računalništvo, družbene inovacije, okolje, kmetijstvo in promet. Ti predlogi bodo pomembno vplivali na končno vsebino osnutka novega nacionalnega programa.
Obstoječi nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence je namreč začel veljati pred štirimi leti in je zajemal obdobje do leta 2025. Novi program bo za obdobje do leta 2030 vključil aktualne izzive, potrebe in priložnosti na področju UI, s ciljem pospešiti digitalno preobrazbo države in izboljšati konkurenčnost.
Preberite več:
Po besedah Kamišalić Latifić bodo zbrana mnenja in predlogi še letos združeni v osnutek programa, ki bo javno dostopen za obravnavo. Posvet je med drugim poslal jasno sporočilo o pomembnosti sodelovanja med raziskovalci, gospodarstvom, javno upravo in civilno družbo, da bi slovenski razvoj UI potekal varno, odgovorno in z znatnimi inovacijskimi učinki v korist ljudi in družbe.
