Jamie Dimon, prvi mož največje ameriške banke po sredstvih, je na skrajšani različici tradicionalnega dneva za vlagatelje zagovarjal načrt porabe, ki v bančnem sektorju nima primerjave. JPMorgan Chase letos načrtuje 105 milijard dolarjev stroškov, kar pomeni desetodstotno povečanje glede na 96 milijard v letu 2025 in v praksi znaša dve milijardi dolarjev na teden.
Številka je presenetila analitike in vlagatelje, ko jo je banka razkrila ob objavi četrtletnih rezultatov januarja. Delnica je po napovedi upadla, trg pa je izrazil dvom, ali kratkoročni pritisk na marže upravičuje obljubo dolgoročnih donosov. Kot poroča Financial Times, noben neposredni konkurent doslej ni napovedal primerljivega povečanja porabe. Analitik Barclays Jason Goldberg je ocenil, da JPMorgan s tem ostaja povsem osamljen med velikimi bankam.
Dimon je januarja analitikom dejal, da banka ne bo rezala stroškov zgolj zato, da bi zadovoljila kratkoročna pričakovanja. Opozoril je, da bi JPMorgan čez deset let lahko zaostajal za konkurenti, če zdaj ne vlaga dovolj, in vlagatelje pozval, naj mu zaupajo. Finančni direktor Jeremy Barnum je dodal, da je banka pripravljena vlagati kapital tudi pod ciljno 17-odstotno donosnostjo lastniškega kapitala, ker verjame, da bi alternativa v obliki odkupov delnic prinesla nižje donose.
Poraba se razprostira prek več segmentov. Kot poroča City AM, bo samo maloprodajna veja Chase letos odprla 160 novih poslovalnic v več kot 30 ameriških zveznih državah in prenovila okrog 600 obstoječih lokacij. To se dogaja v času, ko večina bank po svetu krči fizično prisotnost. Znaten del porabe je namenjen tudi tehnologiji in umetni inteligenci. Dimon je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu opozoril, da si podjetja ne morejo privoščiti ignoriranja umetne inteligence, in napovedal, da bo JPMorgan čez pet let verjetno zaposloval manj ljudi.
Kontekst teh načrtov je ugoden. Ameriške banke so leta 2025 po podatkih FDIC, ki jih je zbral BankRegData, skupaj ustvarile rekordnih 295,6 milijarde dolarjev dobička, desetino več kot leto prej. Štiri največje, med njimi JPMorgan, so prispevale okrog 40 odstotkov celotnega panožnega dobička. Neto obrestna marža se je izboljšala na 2,99 odstotka, banke pa so kreditnemu portfelju dodale 750 milijard dolarjev novih posojil. Sam JPMorgan je v letih 2024 in 2025 dosegal več kot milijardo dolarjev čistega dobička na teden.
A prav visoka donosnost ustvarja vprašanje, kaj storiti s presežkom kapitala. JPMorgan po ocenah analitikov razpolaga s 60 milijardami dolarjev kapitala nad regulatornimi zahtevami. Analitik Wells Farga Mike Mayo je to označil za ključno neznanko v vrednotenju banke. Po oceni Morgan Stanley 12 največjih ameriških bank skupaj razpolaga s 175 milijardami presežnega kapitala, kar bi se ob pričakovani deregulaciji pod Trumpovo administracijo lahko povzpelo na 279 milijard. Analitiki ocenjujejo, da bi velike banke do leta 2028 lahko kumulativno povečale kreditiranje za biljón dolarjev.
Konkurenčni pritisk, ki ga omenja Dimon, ni le retorična figura. Fintehnološka podjetja Stripe, SoFi in Block ter tehnološki velikani Apple in Google že vstopajo v plačilništvo, posojanje in upravljanje premoženja. Ameriške banke so leta 2025 na borzi občutno napredovale, indeks KBW Bank je pridobil skoraj 30 odstotkov, a analitiki opozarjajo, da bodo nadaljnji dobički težje dosegljivi. Herman Chan iz Bloomberg Intelligence je ocenil, da bodo obeti za rast ob nadpovprečnem naraščanju stroškov za vlagatelje odločilnega pomena.
Dvourna predstavitev v ponedeljek zvečer je bila občutno krajša od prejšnjih letnih srečanj z vlagatelji, kar je po mnenju nekaterih analitikov povezano z Dimonovo nenaklonjenostjo do podrobnega poročanja o posameznih naložbah. Na januarskem pogovoru z analitiki je izrecno dejal, da ne bo razkril podrobnosti o vsakem projektu vsako četrtletje. Verodostojnost porabe, je dodal, bodo na koncu presodili rezultati.
