Slovenske banke so lansko leto zaključile z 991 milijoni evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 17,4 odstotka manj kot leto prej. Po podatkih Banke Slovenije je bil upad predvsem posledica nižjih obrestnih prihodkov, medtem ko so se neobrestni prihodki nekoliko povečali.
Donosnost na kapital je znašala 14,4 odstotka, kar je manj kot v rekordnem letu 2024, a še vedno nad dolgoletnim povprečjem. Kljub nižjemu dobičku bančni sistem ostaja kapitalsko močan.
Rast kreditov in bilančne vsote
Bilančna vsota bank in hranilnic je ob koncu leta dosegla 57,7 milijarde evrov, kar pomeni 6,3-odstotno medletno rast. Ključni motor rasti ostajajo krediti nebančnemu sektorju, ki so se povečali za 8,6 odstotka.
Najhitreje so rasli krediti gospodinjstvom, zlasti stanovanjski in potrošniški. Vloge gospodinjstev so presegle 29 milijard evrov in ostajajo najpomembnejši vir financiranja bank.
Ključni kazalniki bančnega sistema 2025
| Kazalnik | 2025 | Sprememba |
| Dobiček pred obdavčitvijo | 991 mio € | –17,4 % |
| Donosnost na kapital | 14,4 % | –4,5 o. t. |
| Bilančna vsota | 57,7 mrd € | +6,3 % |
| Krediti nebančnemu sektorju | 30,8 mrd € | +8,6 % |
| Krediti gospodinjstvom | 14,4 mrd € | +7,9 % |
| Stanovanjski krediti | 9,2 mrd € | +8,8 % |
| Potrošniški krediti | 3,5 mrd € | +9,8 % |
| Vloge gospodinjstev | 29,2 mrd € | +6,8 % |
| Kapital bank | 7,2 mrd € | +8,2 % |
Preberite več:
Čeprav se dobičkonosnost umirja, številke kažejo, da kreditna aktivnost ostaja robustna, kapitalska ustreznost pa se dodatno krepi. Bančni sistem vstopa v leto 2026 z višjo bilančno vsoto, rastjo kreditiranja in stabilno depozitno bazo.
