Delež dolarja v svetovnih deviznih rezervah je v tretjem četrtletju 2025 znašal 56,92 odstotka, le malenkost manj kot četrtletje prej, ko je dosegel 57,08 odstotka, kažejo podatki Mednarodnega denarnega sklada, objavljeni 19. decembra. Skupne devizne rezerve so narasle na 13 bilijonov dolarjev.
Podatki temeljijo na poročilih 147 centralnih bank, ki prostovoljno sodelujejo v četrtletni anketi COFER. IMF zagotavlja zaupnost posameznih držav.
Euro je utrdil položaj druge rezervne valute z 20,33-odstotnim deležem. Kitajski juan je rahlo izgubil in zdaj predstavlja 1,93 odstotka, preostale valute pa skupaj dosegajo 20,82 odstotka.
V prvi polovici leta je dolar doživel večji padec. Med prvim in drugim četrtletjem se je njegov delež znižal s 57,79 na 56,32 odstotka, kar je bil najnižji nivo v treh desetletjih. A IMF je v oktobrski analizi pojasnil, da gre večinoma za računovodstveni učinek tečajnih nihanj, ne pa za dejansko prerazporejanje rezerv s strani centralnih bank. Kar 92 odstotkov takratnega padca so povzročila gibanja menjalnih tečajev.
Najnovejša objava prinaša tudi metodološko novost. IMF je z začetkom tretjega četrtletja odpravil tako imenovan nealocirani del podatkov in zdaj pokriva 100 odstotkov svetovnih deviznih rezerv. Za približno desetino podatkov so analitiki uporabili imputacijo.
V daljšem časovnem obdobju je trend jasen. Na vrhuncu leta 2001 je dolar predstavljal 72 odstotkov rezerv, danes dobrih 57 odstotkov. Razliko niso prevzele druge velike valute, temveč predvsem manjše, tako imenovane netradicionalne valute, kot sta avstralski in kanadski dolar.
Za države evroobmočja podatki potrjujejo stabilno vlogo eura. Kratkoročna nihanja deležev pogosto bolj odražajo tečajna gibanja kot strateške odločitve centralnih bank.
