Ameriški dolar je pretekli teden okrepil tretji teden zapored, kar je posledica geopolitičnih napetosti okoli Grenlandije in politične negotovosti na Japonskem.
Dolarjev indeks, ki meri vrednost ameriške valute proti košarici šestih najpomembnejših svetovnih valut, je pretekli teden pridobil 0,2 odstotka in v petek dosegel 99,37 točke. Kot poroča Trading Economics, je dolar dosegel najvišjo raven v sedmih tednih, okrepitev pa poganjajo boljši gospodarski podatki iz ZDA, ki zmanjšujejo pričakovanja o hitrih rezih obrestnih mer ameriške centralne banke.
Dolar je proti evru okrepil za 0,4 odstotka. Menjalni tečaj je v petek zdrsnil na 1,1595 dolarja za evro, kar je najnižja raven v dobrem mesecu. Ameriško valuto krepi predvsem razkorak v obrestnih merah med Združenimi državami in evrskim območjem, kjer Evropska centralna banka ohranja ohlapno denarno politiko.
Tudi nasproti japonskemu jenu je dolar pridobil, a zgolj za 0,1 odstotka, na 158,10 jena za dolar.
Potem ko je lani izgubil 9,4 odstotka, je dolarjev indeks v prvih tednih leta 2026 okreval. Ameriško valuto poganja njen status varnega pribežališča v nemirnih časih.
Predsednik Donald Trump namreč vztraja pri zahtevah po prevzemu nadzora nad Grenlandijo, ki jo ima za ključno za varnost Združenih držav zaradi njenega strateškega položaja in zalog mineralov. Trump je v petek zagrozil z uvedbo carin na uvoz iz držav, ki se bodo uprle njegovim načrtom, pri čemer ni izključil niti uporabe sile za pridobitev otoka. Osem evropskih držav je pretekli teden na prošnjo Danske na otok poslalo vojaško osebje v znak solidarnosti, kar je v soboto Trump kaznoval z napovedjo 10-odstotnih carin na njihovo blago.
Jen se je v začetku tedna znašel pod najmočnejšim pritiskom, potem ko so se okrepile špekulacije, da bo premierka Sanae Takaichi razpisala predčasne volitve. Po poročanju Bloomberga namerava Takaichi razpustiti spodnji dom parlamenta 23. januarja in razpisati volitve za 8. ali 15. februar, da bi izkoristila visoko podporo javnosti.
Zmaga na volitvah bi ji omogočila nadaljevanje ekspanzivne fiskalne politike, kar vlagatelje skrbi zaradi že tako visokega japonskega javnega dolga. Donosi na dolgoročne japonske državne obveznice so poskočili na rekordne ravni. Kot opozarja analitik SMBC Nikko Securities Rinto Maruyama, bi zmaga vladajoče stranke LDP povečala skrbi glede dodatnega fiskalnega sproščanja, kar bi pospešilo pritisk na jen in japonske obveznice.
Jen je vseeno do konca tedna omilil izgube, potem ko so japonski uradniki nakazali možnost intervencije na deviznem trgu. Finančna ministrica Satsuki Katayama je dejala, da je z ameriškim kolegom Scottom Bessentom razpravljala o enostranski depreciaciji jena.
V središču pozornosti vlagateljev ostajajo podatki iz ameriškega gospodarstva. Tedenske prijave za nadomestilo za brezposelnost so bile precej pod pričakovanji, kar potrjuje, da se trg dela drži kljub podaljšanemu obdobju visokih stroškov zadolževanja.
Trgi zdaj z več kot 95-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bo Fed na januarskem zasedanju obrestne mere pustil nespremenjene. Ameriška centralna banka je na zadnjih treh zasedanjih v letu 2025 obrestne mere znižala za po 25 bazičnih točk, na razpon med 3,5 in 3,75 odstotka.
Člani odbora za denarno politiko ostajajo razdeljeni. Del funkcionarjev zagovarja nadaljnja znižanja obrestnih mer zaradi ohlajanja trga dela, drugi pa menijo, da je treba počakati, saj se inflacija še vedno giblje precej nad ciljno ravnjo Feda, ki znaša okoli dva odstotka.
