Dolar se je okrepil za skoraj odstotek, a letni padec presega devet odstotkov

Ameriški dolar je prvi teden februarja zaključil blizu dvotedenskih vrhov, indeks DXY pa je v petek končal pri 97,69 točke, kar pomeni tedensko okrepitev za skoraj 0,9 odstotka. A ta kratkoročni odboj ne more prikriti dejstva, da je dolar v zadnjem letu izgubil 9,6 odstotka vrednosti glede na košarico šestih najpomembnejših svetovnih valut.

Glavni gonili tedenskega obrata sta bila dva dogodka, ki sta vlagatelje potegnila v nasprotni smeri, a naposled oba okrepila povpraševanje po dolarju. Najprej je konec januarja predsednik Donald Trump za novega predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve imenoval Kevina Warsha, nekdanjega člana odbora Fed, ki velja za zagovornika manjše bilance centralne banke in previdnejšega pristopa k sproščanju denarne politike. Kot je za CNN povedal Richard Saperstein, glavni naložbeni direktor Treasury Partners, je bila Warshova nominacija “natanko tisto, kar so trgi upali, saj gre za izkušeno in trezno izbiro, ki bo ohranila neodvisnost centralne banke”. Dolar je v petek po objavi okrepil za 0,85 odstotka, zlato pa je istega dne izgubilo 11,4 odstotka vrednosti.

Drugi dejavnik je prišel sredi tedna, ko je vrsta podatkov s trga dela pokazala znake ohlajanja. Število prostih delovnih mest je nepričakovano padlo na najnižjo raven od leta 2020, tedenski zahtevki za nadomestila za brezposelnost so z 231.000 občutno presegli pričakovanja analitikov, poročilo ADP o zasebnem sektorju pa je prav tako razočaralo. Slabši podatki so sicer spodkopali pričakovanja o rasti, a so obenem okrepili stave na znižanje obrestnih mer Fed, kar je v četrtek sprožilo beg v varne valute, med njimi dolar.

V petek so bili podatki spet presenetljivo dobri. Indeks zaupanja potrošnikov univerze v Michiganu je nepričakovano poskočil na šestmesečni vrh, kar je pomagalo umiriti živce, ki so jih razburili tedenski podatki o zaposlovanju.

Lider.si

Trgi trenutno pričakujejo dve znižanji obrestnih mer Fed letos, prvo junija in drugo predvidoma septembra, skupno za okoli 58 bazičnih točk. Odloženo poročilo o zaposlovanju in podatki o indeksu potrošniških cen, ki bodo objavljeni prihodnji teden, bodo dali jasnejšo sliko o tem, ali je umirjanje trga dela le statistični šum ali začetek globljih sprememb.

Pogled naprej pa je za dolar precej manj ugoden kot kratkoročno gibanje. Analitiki Goldman Sachs v januarskem poročilu o globalnih deviznih trgih napovedujejo nadaljnje slabljenje dolarja v letu 2026, čeprav naj bi bilo zmanjšanje bolj postopno kot lani. Po njihovi oceni bo indeks DXY do konca leta zdrsnil v razpon med 98 in 100 točkami, kar pomeni tri- do petodstotni upad.

Morgan Stanley je v svoji letni napovedi za leto 2026 še bolj medvedji. Njihov glavni strateg Mike Wilson pričakuje, da bo indeks DXY v drugem četrtletju padel na 94 točk, nato pa se do konca leta vrnil na okrog 100. Po oceni Morgan Stanleyjeve ekipe bodo na dolar v prvi polovici leta pritiskale negotovost na trgu dela, spremembe v sestavi odbora Fed in nadaljevanje zniževanja obrestnih mer, medtem ko bi v drugi polovici leta trdnejša rast in fiskalne spodbude lahko dolar podprle.

Deutsche Bank v napovedi, ki jo povzema Bloomberg, pričakuje triodstotni padec indeksa DXY do konca leta, medtem ko ekipa UBS Global Wealth Management opozarja, da bosta “šibek dolar in visoka nihajnost” prevladujoči temi letošnjega leta.

Warshova nominacija je sicer zmanjšala skrbi glede neodvisnosti Fed, ki so v zadnjih mesecih obremenjale dolar. Kot poroča Bloomberg, so Wall Streetovi vlagatelji in strategi Warshovo izbiro označili za “razmeroma jastrebovsko”, ki bo predvidoma podprla dolar in bolj strmo krivuljo donosnosti državnih obveznic. A niti ta olajšava ne spremeni širše slike: obdobje relativno visokih ameriških obrestnih mer se izteka, naložbena prednost dolarskih naložb se zmanjšuje, kapital pa se vse pogosteje seli v tvegane naložbe in v valute gospodarstev z boljšimi obeti za rast. Evro, ki je bil pred letom dni glede na dolar še daleč od poštene vrednosti, je po oceni Goldman Sachsa zdaj blizu ravnotežne ravni, kar pomeni, da je najlažji del dolarskega padca že za nami.

Za evropske izvoznike, med njimi tudi slovensko industrijo, pomeni šibkejši dolar na eni strani dražji evro in posledično manjšo konkurenčnost na dolarskih trgih, na drugi strani pa cenejše energente in surovine, ki se kotirajo v dolarjih. Kako bo to ravnotežje padlo, bo v precejšnji meri odvisno od tega, ali bo Fed pod novim vodstvom letos res dvakrat znižal obrestne mere in ali se bo ameriško gospodarstvo res ohladilo, kot nakazujejo zadnji podatki s trga dela.