Primož Dolenc danes začenja šestletni mandat šestega guvernerja Banke Slovenije. Slovenija je s tem zaključila najdaljše obdobje brez polnopravnega guvernerja centralne banke v celotnem evrskem območju. Dolenc je institucijo kot namestnik guvernerja vodil od 8. januarja lani, ko se je mandat iztekel njegovemu predhodniku Boštjanu Vasletu, skupaj dobrih 400 dni. Za primerjavo: Španija, ki je na drugem mestu po dolžini takšnega obdobja v evroobmočju, je položaj reševala 90 dni.
Za Dolenca je to že tretje obdobje na čelu slovenske centralne banke. Prvič jo je prevzel maja 2018, ko je odstopil takratni guverner Boštjan Jazbec. Takrat se je potegoval za guvernerski položaj, a je v Državnem zboru prejel le 30 glasov, daleč pod pragom zahtevanih 46. Drugič je krmilo prevzel po izteku Vasletovega mandata januarja lani. Tokrat ga je na tajnem glasovanju 3. februarja podprlo 55 od 62 poslancev.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za guvernerja najprej predlagala nekdanjega premierja Antona Ropa, ki je na glasovanju prejel le 24 glasov. Sledilo je več mesecev iskanja kandidata, nov razpis in nazadnje predlog Dolenca, ki ga je koalicija podprla.
Ves ta čas je Dolenc vodil Banko Slovenije, a brez glasovalne pravice v Svetu Evropske centralne banke. Kot je pojasnil za Radio Slovenija, do glasovanja v praksi sicer ni prišlo, zamik v imenovanju pa “v tujini ni bil prav dobro sprejet”, saj gre po njegovih besedah za vprašanje neodvisnosti institucij. S polnimi pooblastili se Slovenija zdaj vrača med polnopravne članice odločanja v Frankfurtu.
Dolenc je ob nastopu mandata že napovedal, kam bo usmeril pozornost: v boljšo dostopnost do bančnih storitev na podeželju, kjer se zapirajo poslovalnice in bankomati, v uravnoteženje obrestnih mer med posojili in depoziti ter v finančno opismenjevanje prebivalstva.
Novi guverner gospodarsko okolje ocenjuje zmerno optimistično. Rast slovenskega gospodarstva bi po napovedih Banke Slovenije letos presegla dva odstotka, inflacija pa se postopno približuje 2-odstotnemu cilju ECB. Za državo, ki je na Evropsko centralno banko prenesla večino pristojnosti denarne politike, polnopravni glas v Frankfurtu ni zanemarljiv.
