Odločitev Sveta Evropske centralne banke, da tudi na zadnji letošnji seji ne spreminja ključnih obrestnih mer, po besedah namestnika guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca ni presenečenje. Kot je poudaril v odzivu po monetarni seji, so se člani Sveta ECB odločali na podlagi zadnjih napovedi in razpoložljivih podatkov, ki kažejo postopno umirjanje inflacije in razmeroma stabilno gospodarsko rast v evrskem območju.
Dolenc je izpostavil, da bodo tudi prihodnje odločitve ECB temeljile na treh ključnih elementih. Inflacijskih obetih in spremljajočih tveganjih, dinamiki osnovne inflacije ter oceni, kako močno in hitro dosedanji ukrepi denarne politike učinkujejo v realnem gospodarstvu. Po njegovih besedah to pomeni, da ECB ostaja izrazito podatkovno usmerjena in se izogiba vnaprej določenim potem.
Inflacija se umirja, zgodba še ni končana
Po projekcijah, ki jih je obravnaval Svet ECB, bo povprečna inflacija v evrskem območju letos znašala 2,2 odstotka. V prihodnjem letu naj bi se znižala na 1,9 odstotka, leta 2027 pa na 1,8 odstotka. Kot je pojasnil Dolenc, k temu pomembno prispevata upad cen energentov in postopno umirjanje osnovne inflacije.
A po njegovih besedah umirjanje ne pomeni, da so inflacijska tveganja povsem izginila. Leta 2028 naj bi se inflacija znova okrepila na okoli dva odstotka. Razlog za to je pričakovano nekoliko višje gibanje cen energije, povezano z uvedbo novega sistema trgovanja z emisijami ETS2, ki bo vplival tudi na končne cene za gospodinjstva.
Dolenc je ob tem poudaril, da je prav takšna dolgoročna negotovost eden od razlogov, zakaj ECB z odločitvami ne hiti. Prehitro sproščanje denarne politike bi lahko znova zanetilo inflacijske pritiske, medtem ko bi pretirana zadržanost zavirala gospodarsko aktivnost.
Gospodarska rast bolj odporna, kot je kazalo
Kljub zahtevnemu zunanjemu okolju je po Dolencovih besedah gospodarska aktivnost v evrskem območju bolj robustna, kot so kazale pretekle napovedi. V tretjem četrtletju letošnjega leta je rast znašala 0,3 odstotka, kar kaže na večjo odpornost evropskega gospodarstva.
Kratkoročni obeti za zadnje četrtletje sicer kažejo rahlo upočasnitev rasti realnega bruto domačega proizvoda, vendar naj bi se ta nato ponovno okrepila. Dolenc kot ključne dejavnike izpostavlja rast realnih dohodkov gospodinjstev, večje državne investicije v obrambo in infrastrukturo ter postopno izboljševanje pogojev financiranja.
Na letni ravni naj bi gospodarska rast letos znašala 1,4 odstotka, prihodnje leto pa se bo nekoliko umirila na 1,2 odstotka. V letih 2027 in 2028 naj bi se znova ustalila pri 1,4 odstotka. Po Dolencovih besedah to pomeni razmeroma stabilno, a ne pregreto rast.
Trgi brez pričakovanj hitrih sprememb
Dolenc je opozoril tudi na dogajanje na finančnih trgih. Od oktobrskega zasedanja Sveta ECB so se zahtevane donosnosti na vrednostne papirje zvišale, predvsem zaradi boljših makroekonomskih podatkov za evrsko območje.
Po njegovih besedah so tržni udeleženci v celoti opustili pričakovanja o dodatnem znižanju ključnih obrestnih mer ECB. V letu 2026 po trenutnih ocenah sprememb obrestnih mer ne pričakujejo. To kaže na to, da trgi verjamejo v stabilnost trenutne denarne politike.
Kljub višjim donosnostim Dolenc poudarja, da makroekonomska odpornost evrskega območja ohranja premije za tveganje pri državnih in zasebnih obveznicah nizke. Tudi nihajnost na trgu državnih obveznic ostaja zgodovinsko gledano zelo nizka.
Na delniških trgih ostaja razpoloženje vlagateljev večinoma pozitivno, a bolj previdno. Po Dolencovih besedah vlagatelji vse bolj spremljajo razmere v ameriškem visokotehnološkem sektorju in obseg investicij v umetno inteligenco, kjer se kopičijo tudi določena tveganja.
Svet ECB je na četrtkovi seji ohranil vse tri ključne obrestne mere nespremenjene. Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,00 odstotka, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja pri 2,15 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo pa pri 2,40 odstotka. Gre že za četrto zaporedno sejo brez sprememb.
Preberite več:
Kot je še poudaril Dolenc, bo ECB tudi v prihodnje odločala na vsaki seji posebej. Cilj ostaja jasen: stabilizacija inflacije pri dveh odstotkih na srednji rok, ob hkratnem ohranjanju gospodarske stabilnosti.
