Ministrstvo za solidarno prihodnost in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bosta skupaj ugotavljala, zakaj prihaja do velikega razkoraka med predvideno in dejansko porabo domov za starejše pri izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe. Odločitev so na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) predstavili socialni partnerji.
Od 1. decembra 2025 so domovi za starejše vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe. Okrog 19.000 stanovalcev je bilo prevedenih v novi sistem, po katerem stanovalci plačujejo le nastanitev in prehrano, stroški oskrbe pa gredo iz javne blagajne dolgotrajne oskrbe. Položnice so se v večini primerov znižale za 17 do 400 evrov mesečno, odvisno od kategorije in tipa sobe.
Že v prvih mesecih izvajanja se je pokazala težava. Domovi stanovalcem zagotavljajo več ur oskrbe, kot jim pripada po odločbah. Storitve dolgotrajne oskrbe so v katalogu opredeljene po minutah: dve minuti za pomoč pri pitju, sedem za pomoč pri oblačenju, 25 za kopanje nepomičnega stanovalca. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je te normative že januarja označila za neživljenjske. Ljudje niso stroji, oskrba pa ne proizvodni proces, so opozorili.
Do konca septembra 2026 ZZZS domovom plačuje pavšal glede na kategorijo oskrbe, ne pa po dejansko izvedenih storitvah. Domovi so se odločili, da stanovalcem v tem prehodnem obdobju ne bodo zaračunavali ur, ki presegajo odločbe. Po septembru, ko bo treba storitve poročati prek računalniških evidenc, pa bo vprašanje neplačanih ur postalo zelo konkretno.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je že sredi januarja v oddaji Odmevi dejal, da bo prehodno obdobje pokazalo, ali so storitve časovno ustrezno opredeljene. Danes je ministrstvo naredilo korak naprej: skupaj z ZZZS bo preverjalo, kje in zakaj nastaja razkorak med normativi in dejanskimi potrebami stanovalcev.
Socialni partnerji so na seji ESS obenem ocenjevali delo tristranskega telesa v tem mandatu. Današnja seja je potekala v senci dveh zakonodajnih vprašanj: poleg dolgotrajne oskrbe so obravnavali tudi nov predlog sprememb za normirance, pri katerem so predlagatelji med samo sejo zamenjali prvotno besedilo z novim.
Kadrovska stiska ostaja nerešena. Začetne bruto plače negovalcev, oskrbovalk in bolničarjev v domovih znašajo med 1.290 in 1.500 evrov, kar je neto med 870 in 1.000 evrov. Predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Valerija Lekić Poljšak je januarja opozorila, da je za poenostavitev postopkov ocenjevanja in izdajanja odločb nujna debirokratizacija sistema. Direktor Zavoda Pristan Martin Kopatin pa je bil neposreden: če dolgotrajna oskrba na domu ne bo dobila dovolj zaposlenih na terenu, bodo pravice obstale na papirju.
Dolgotrajna oskrba na domu, ki po zakonu velja od 1. julija 2025, v praksi še komaj deluje. Konec leta 2024 je storitev pomoči na domu koristilo nekaj več kot 9.000 uporabnikov, izvajalo pa jo je okrog 1.200 zaposlenih. Za dolgotrajno oskrbo, ki predvideva večji obseg ur, bi potrebovali znatno več kadra, ki ga ni.
Od julija 2025 vsi zaposleni, delodajalci in upokojenci plačujejo mesečni prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od zavarovalne osnove. Za delavca s povprečno plačo je to okrog 25 evrov mesečno. Denar se zbira, vprašanje pa je, koliko od njega dejansko pride do novih storitev in koliko pokriva zgolj prevedbo starih pravic v nov sistem.
