Donos dveletnih japonskih državnih obveznic je v četrtek narasel na 1,11 odstotka po dražbi, ki je pokazala šibko povpraševanje vlagateljev, piše Bloomberg. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem je znašalo 3,26, kar je občutno manj kot 3,53 na prejšnji dražbi in pod 12-mesečnim povprečjem 3,65.
Dražba je potekala manj kot teden dni po tem, ko je japonska centralna banka (BOJ) dvignila ključno obrestno mero na 0,75 odstotka, kar je najvišja raven v treh desetletjih. Guverner Kazuo Ueda po odločitvi ni podal jasnih usmeritev glede prihodnje poti obrestnih mer, kar je oslabilo jen in pognalo donose navzgor.
“Vlagatelji so zaskrbljeni, da centralna banka zaostaja za razvojem dogodkov,” je za Bloomberg dejal Katsutoshi Inadome, višji strateg pri Sumitomo Mitsui Trust Asset Management. “To jih je verjetno odvrnilo od dveletnih obveznic, ki jih takšna tveganja najbolj prizadenejo.”
Pričakovana inflacija v naslednjih desetih letih, merjena z razliko med donosi navadnih in inflacijsko vezanih obveznic, je ta teden dosegla najvišjo raven od začetka beleženja leta 2004. Donos 10-letnih obveznic se je povzpel na 2,05 odstotka, blizu najvišje ravni v 27 letih.
Finančna ministrica Satsuki Katayama je sredi tedna opozorila, da ima Japonska “proste roke” za odločno ukrepanje proti valutnim premikom, ki ne odražajo temeljnih vrednosti. Jen se je po opozorilu okrepil na 155,7 za dolar.
Na drugem koncu krivulje donosnosti so se 30-letne obveznice nekoliko podražile. Njihov donos je padel na 3,395 odstotka z rekordnih 3,45 odstotka dan prej, potem ko je Reuters poročal, da bo Japonska v prihodnjem proračunskem letu verjetno zmanjšala izdajo dolgih obveznic. Proračun za leto 2026 bo po napovedih presegel 122 bilijonov jenov in zahteval večjo izdajo obveznic kot lani, ko je ta znašala 28,6 bilijona jenov.
“Šibko povpraševanje odraža stave na naslednjo podražitev denarja pri BOJ,” je za CNBC dejal Eiichiro Miura, višji direktor naložb pri Nissay Asset Management. Ueda je v četrtek ponovil, da se osnovna inflacija postopoma približuje ciljni ravni dveh odstotkov, kar krepi pričakovanja, da bo centralna banka nadaljevala z dvigovanjem obrestnih mer.
