Nosilci dopolnilne dejavnosti na družinski kmetiji morajo najpozneje do 31. marca upravni enoti sporočiti podatek o letnem dohodku iz dopolnilne dejavnosti za preteklo koledarsko leto. Obveznost določa 29. člen zakona o kmetijstvu, prijava pa je obvezna tudi v primeru, da je bil dohodek nič ali je nastala izguba.
Prijava mora vsebovati ime in priimek nosilca, identifikacijsko številko KMG MID ter višino letnega dohodka. Gre za administrativno obveznost, ki pa ima širši pomen, saj je dopolnilna dejavnost za številne kmetije postala pomemben vir stabilizacije prihodkov.
Dopolnilna dejavnost blažilec tveganj
Dopolnilne dejavnosti zajemajo predelavo hrane, turizem na kmetiji, gozdarske storitve, domačo obrt in druge oblike diverzifikacije. V razmerah cenovne nestanovitnosti v kmetijstvu predstavljajo način razpršitve tveganj in večje dodane vrednosti.
Za številne manjše kmetije so prihodki iz osnovne pridelave vse bolj pod pritiskom, bodisi zaradi cen vhodnih surovin bodisi zaradi uvozne konkurence. Dopolnilne dejavnosti omogočajo neposredno prodajo, višje marže in večjo odpornost na tržne šoke.
Hkrati pa so tudi predmet nadzora. Prijava dohodka upravni enoti ni davčna napoved, temveč evidenčni podatek, ki omogoča spremljanje obsega dejavnosti in skladnosti z zakonodajo.
Administrativna obveznost z možnimi posledicami
Nepravočasna prijava ali nepravilni podatki lahko vplivajo na status dopolnilne dejavnosti. Ker je ta vezana na kmetijsko gospodarstvo, lahko nepravilnosti pomenijo tudi zaplete pri drugih postopkih, povezanih z registracijo ali subvencijami. Zato je pomembno, da nosilci dejavnosti pravočasno oddajo popolne podatke, tudi če dejavnost v preteklem letu ni ustvarila prihodka.
Čeprav gre formalno za poročanje o dohodku, podatki odražajo širši trend v slovenskem kmetijstvu. Dopolnilne dejavnosti postajajo pomemben del poslovnega modela, zlasti pri manjših in srednjih kmetijah. V takšnih razmerah, ko se kmetijska proizvodnja sooča z nihanjem cen, je diverzifikacija prihodkov vse bolj nujna.
