Svetovno gospodarstvo se je po zadnjih pretresih pobralo hitreje, kot so mnogi pričakovali, trg dela pa na prvi pogled deluje stabilno. Toda ta stabilnost ne pomeni nujno tudi boljših delovnih pogojev. To je osrednje sporočilo najnovejšega poročila Mednarodne organizacije dela (ILO), ki opozarja, da kakovost delovnih mest kljub vztrajni gospodarski rasti stagnira.
Po ocenah ILO je bila stopnja brezposelnosti na svetu lani in leto prej pri 4,9 odstotka. Na podobni ravni naj bi ostala vse do leta 2027. Število brezposelnih se torej bistveno ne povečuje, vendar pa to ne pomeni, da se izboljšuje položaj zaposlenih. Nasprotno. Dostojnih, varnih in stabilnih zaposlitev primanjkuje.
Stabilen trg dela z nestabilnimi temelji
V ILO ugotavljajo, da sta svetovno gospodarstvo in trg dela nedavne gospodarske pretrese prestala bolje, kot je bilo pričakovano. A hkrati poudarjajo, da so se prizadevanja za izboljšanje kakovosti delovnih mest ustavila. Po njihovih izračunih bo letos brez dela ostalo okoli 186 milijonov ljudi, še večja težava pa je, da zaposlitev vse pogosteje ne zagotavlja izhoda iz revščine.
“Trgi dela po svetu so videti stabilni, vendar je ta stabilnost precej krhka,” je ob predstavitvi poročila opozorila vodja raziskovalnega oddelka pri ILO Caroline Fredrickson. Po njenih besedah navidezni mir zakriva globlje in nerešene strukturne težave, ki so povezane z nizkimi plačami, negotovimi oblikami dela in omejenim dostopom do socialne varnosti.
Delo brez varnosti in brez prihodnosti
Eden najbolj zgovornih podatkov v poročilu je, da skoraj 300 milijonov delavcev po svetu še vedno živi v skrajni revščini in zasluži manj kot tri dolarje na dan. Hkrati naj bi imelo letos približno 2,1 milijarde ljudi neformalna delovna mesta, kar pomeni, da nimajo ustrezne socialne zaščite, delavskih pravic ali varnosti zaposlitve.
Generalni direktor ILO Gilbert Houngbo opozarja, da gospodarska rast sama po sebi ne rešuje teh težav. “Vztrajna rast in stabilno število brezposelnih nas ne smeta odvrniti od realnosti. Na stotine milijonov delavcev ostaja ujetih v revščini, neformalnih oblikah zaposlitve in izključenosti,” je poudaril.
Po oceni ILO se razkorak med številom delovnih mest in njihovo kakovostjo v zadnjih letih ne zmanjšuje. V nekaterih regijah se celo poglablja, zlasti tam, kjer so gospodarstva močno odvisna od nizkocenovne delovne sile.
Trgovinske napetosti so novo tveganje
Poročilo posebej opozarja na vpliv naraščajoče negotovosti v svetovni trgovini. V času, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel visoke carine tako do zavezniških kot do konkurenčnih držav, ILO ocenjuje, da bi lahko že zmerno povečanje negotovosti v trgovinski politiki občutno vplivalo na trg dela.
Po njihovih izračunih bi to lahko privedlo do znižanja realnih plač tako za usposobljene kot za nekvalificirane delavce v vseh sektorjih. Najbolj izpostavljene so regije jugovzhodne in južne Azije ter Evropa, kjer so gospodarstva tesno vpeta v globalne dobavne verige in zunanje povpraševanje.
Mladi ostajajo najbolj ranljivi
Posebej izpostavljena skupina v poročilu so mladi. Stopnja brezposelnosti med starimi od 15 do 24 let se je lani povzpela na 12,4 odstotka. Ob tem približno 260 milijonov mladih po svetu ni bilo vključenih ne v izobraževanje, ne v zaposlitev, ne v usposabljanje.
Takšen položaj ima dolgoročne posledice. Po ocenah ILO mladi, ki dlje časa ostanejo zunaj trga dela, težje vstopajo v stabilne zaposlitve, kar povečuje tveganje za trajno negotovost, nižje dohodke in socialno izključenost.
Je umetna inteligenca priložnost ali dodatno tveganje?
ILO v poročilu opozarja tudi na vpliv umetne inteligence in avtomatizacije. Te tehnologije bi lahko dodatno zaostrile izzive na trgu dela, zlasti za izobražene mlade v bogatejših državah, ki iščejo svojo prvo visokokvalificirano zaposlitev.
Čeprav končni učinki umetne inteligence na zaposlenost še niso povsem jasni, v ILO poudarjajo, da je treba njen potencialni obseg in vpliv skrbno spremljati. Brez ustreznih politik bi lahko tehnološki napredek povečal razlike med stabilnimi in negotovimi oblikami dela.
Osrednje sporočilo poročila ILO je, da stabilna brezposelnost in gospodarska rast ne zadoščata. Če rast ne prinaša boljših delovnih pogojev, dostojnih plač in večje varnosti, izgublja svoj družbeni pomen.
Preberite več:
ILO zato države poziva, naj več pozornosti namenijo kakovosti delovnih mest, ne le njihovemu številu. Brez tega bo trg dela tudi ob rasti ostal vir negotovosti ne pa stabilnosti.
