Evropska unija pri krepitvi konkurenčnosti svojega gospodarstva in industrije ukrepa prepočasi, je danes v Bruslju opozoril Mario Draghi, nekdanji predsednik Evropske centralne banke in avtor lanskega poročila o konkurenčnosti EU.
Po njegovih besedah so izzivi, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in varnost, v zadnjem letu postali še bolj pereči, potrebe po vlaganjih pa so se povečale z ocenjenih 800 milijard evrov letno na skoraj 1.200 milijard evrov v obdobju 2025–2031.
Nova pot, ne pa izgovori
Draghi je poudaril, da se Evropa prepogosto izgovarja na dolge postopke in številne akterje, kar zavira odločne poteze. Po njegovem mnenju druge velike sile, kot sta ZDA in Kitajska, delujejo hitreje in učinkoviteje, pri čemer spoštujejo lastne pravne okvire. Zato je po njegovih besedah nujna nova pot – z večjo intenzivnostjo, obsegom in hitrostjo ukrepanja.
Države članice EU bi morale sredstva usmerjati v projekte, ki prinašajo največji učinek, pri čemer morajo biti rezultati vidni v mesecih in ne v letih. Draghi se zavzema za reformo na področjih pristojnosti, postopkov odločanja in financiranja, saj so v določenih primerih potrebni bolj federativni kot konfederativni pristopi.
Koalicije voljnih in skupno zadolževanje
Napredek bo medtem odvisen od pripravljenosti držav članic, da sodelujejo v t. i. koalicijah voljnih – skupinah držav, ki skupaj izvajajo ključne projekte. Pri financiranju vidi Draghi priložnost v skupnem zadolževanju, ki sicer ne bi povečalo fiskalnega prostora, a bi omogočilo izvedbo strateških naložb, ki dvigujejo produktivnost.
Posebej je izpostavil prebojne inovacije, raziskave in razvoj, vlaganja v obrambo ter elektroenergetska omrežja. Na področju energetike je po njegovem mnenju nujno okrepiti čezmejne projekte, izboljšati delovanje plinskih trgov in zmanjšati vpliv cen plina na elektroenergetske cene.
Draghi je poudaril tudi povezavo med energetiko in digitalizacijo, saj Evropa ne sme zaostajati v globalnem tekmovanju na področju umetne inteligence. Pri tem je opozoril, da pretirano stroge regulative – kot sta uredba GDPR in akt o umetni inteligenci – lahko upočasnijo razvoj, zato bi morali najstrožje določbe za sisteme z visokim tveganjem začasno omiliti. To velja predvsem za kritično infrastrukturo in zdravstvo, kjer je potreben prostor za inovacije.
Preberite več:
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je Draghiju poverila pripravo poročila, se je strinjala, da mora EU ukrepati hitreje. “Če smo ambiciozni, enotni in hitri, lahko premikamo gore. Odločitev je naša. Zato izberimo blaginjo, neodvisnost in močno Evropo,” je poudarila.
