Nekdanji predsednik ECB in italijanski premier je v govoru na univerzi KU Leuven postavil jasne zahteve pred februarskim vrhom v Alden Biesenu, na katerem bodo voditelji razpravljali o prihodnosti evropske konkurenčnosti.
Mario Draghi je v ponedeljek ob prejemu častnega doktorata na belgijski univerzi KU Leuven odprl razpravo, ki bo naslednji teden v celoti zaposlila voditelje držav članic. Nekdanji predsednik Evropske centralne banke in nekdanji italijanski premier ni ovijal v vatno: svetovna ureditev, kot smo jo poznali, ne obstaja več, evropske države pa se morajo odločiti, ali želijo ostati le velik trg, podrejen prioritetam drugih, ali pa storijo korake, da postanejo prava sila. Sicer tvegajo, da Evropa postane podrejena, razdeljena in deindustrializirana.
Na področjih, kjer je Evropa že delovala enotno, torej v trgovinski politiki, konkurenčnem pravu, na enotnem trgu in v monetarni politiki, jo svet spoštuje kot velesilo. Kot je poročal Euronews, je Draghi izpostavil nedavna uspešna trgovinska pogajanja z Indijo in Latinsko Ameriko kot dokaz, da združena Evropa zmore doseči rezultate. Tam, kjer pa enotnosti ni, v obrambni in industrijski politiki ter zunanjih zadevah, pa EU po Draghijevih besedah obravnavajo kot ohlapno skupino srednje velikih držav, ki jih je mogoče razdeliti in obravnavati posamezno.
Draghi vidi eno pot naprej: prehod od konfederacije k federaciji. Ne nujno vseh sedemindvajsetih naenkrat. Tisti, ki so pripravljeni, lahko napredujejo pred drugimi, je pojasnil, in za zgled navedel evro. Države, ki so bile pripravljene, so šle naprej, zgradile skupne institucije z dejansko pristojnostjo in skozi to skupno zavezanost oblikovale solidarnost, globljo od katerekoli pogodbe. Od takrat se je evru prostovoljno pridružilo še devet držav.
Draghijeve besede niso padle v praznino. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je isti dan poslal vabilo voditeljem sedemindvajsetih na neformalni vrh, ki bo 12. februarja v belgijskem gradu Alden Biesen. Kot je pojasnil v pismu, ki ga je objavil Svet EU, želi letos dati enak politični zagon konkurenčnosti, kot ga je lanski neformalni vrh dal obrambi. Costa je na vrh povabil tako Draghija kot nekdanjega italijanskega premierja Enrica Letto, avtorja drugega ključnega poročila o enotnem trgu. Po poročanju italijanskega Il Sole 24 Ore se bo vrh dopoldan začel z razpravo z Draghijem o vplivu nove geopolitične in geoekonomske realnosti na konkurenčnost EU, popoldan pa bo sledila izmenjava z Letto o potencialu enotnega trga.
Razlogi za nestrpnost so konkretni. Draghijevo poročilo o konkurenčnosti iz septembra 2024, ki je postavilo 383 priporočil za preporod evropskega gospodarstva, je po enem letu doseglo skromne rezultate. Po podatkih observatorija Evropskega sveta za politične inovacije (EPIC) je bilo v celoti uresničenih le 11 odstotkov priporočil, delno pa še 20 odstotkov. Preostala skoraj polovica je še v obravnavi, dobrih 22 odstotkov pa sploh ni nihče odprl. Najhitreje se je premikalo pri kritičnih surovinah in transportu, najslabše pa ravno pri energiji in digitalizaciji.
Medtem pa so se številke še poslabšale. Draghijevo poročilo je leta 2024 ocenilo potrebne dodatne naložbe na 800 milijard evrov letno. Po izračunih ECB je ta ocena narasla na 1.200 milijard evrov letno za obdobje 2025 do 2031, saj so se potrebam zelenega in digitalnega prehoda pridružile občutno višje obrambne obveznosti. Delež javnega financiranja se je skoraj podvojil, z 24 na 43 odstotkov, kar pomeni dodatnih 510 milijard evrov letno iz javnih virov.
Draghi kljub temu ne govori le o težavah. Njegov pristop, ki ga je poimenoval pragmatični federalizem, ne zahteva soglasja vseh 27 držav za vsak korak. Dopušča, da zavezništva voljnih napredujejo, preostali pa se pridružijo, ko so pripravljeni. Ta logika je v preteklosti že delovala, od evra do schengenskega območja.
Zunaj evropskega kroga je sporočilo podprl tudi generalni sekretar OECD Mathias Cormann, ki je v pogovoru za Euronews s Svetovnega vladnega vrha v Dubaju poudaril, da je EU nedvoumna zgodba o uspehu, ko gre za stabilnost, mir in blaginjo. Obenem pa je priznal, da so stvari, ki jih mora Evropa premisliti, da ohrani mednarodno konkurenčnost. Podoben ton bo predvidoma zaznamoval tudi razpravo v Alden Biesenu.
Slovenija je kot članica evroobmočja in schengenskega prostora del tistih struktur, v katerih je evropska integracija že prinesla otipljive rezultate. Morebitni premiki k večji integraciji v industrijski ali obrambni politiki pa bi zahtevali nova pogajanja o virih, pristojnostih in financiranju, pri katerih imajo manjše članice praviloma največ za izgubiti in največ za pridobiti.
Naslednji teden bo pokazal, ali bodo voditelji pripravljeni Draghijeve besede pretvoriti v dejanja ali pa bo to le še en vrh, po katerem bodo besede ostale na papirju. Draghi sam jih je v govoru v Leuvnu opozoril pred samozadovoljnostjo: “Nadaljevati po ustaljeni poti pomeni sprijazniti se z zaostajanjem.”
