Gradnja drugega tira železniške proge Divača–Koper se po oceni Projektnega sveta za civilni nadzor vodi dobro, vendar ostajajo nekateri odprti problemi, so sporočili člani sveta na novinarski konferenci v Ljubljani. Med glavnimi izzivi so zamude, podražitve projekta in vprašanja glede vodnjakov v dolini Glinščice, so pojasnili člani projektnega sveta Emil Milan Pintar, Jadran Bajec in Damir Josipovič.
Predsednik projektnega sveta Jadran Bajec je izpostavil, da projekt po njihovi oceni poteka dobro, a so časovne zamude očitne. Po trenutnem investicijskem programu naj bi bila vsa pogodbena dela zaključena decembra 2026, kar je več kot eno leto pozneje od prvotnih načrtov.
Razloge za zamude Bajec vidi predvsem v dolgotrajnem reševanju sporov glede razpisa za dolino Glinščica, ki je trajalo več kot devet mesecev, ter v več kot šestmesečnem postopku za izdajo delovnih dovoljenj turškim delavcem. Dodal je še težave pri začetni organizaciji izvajalca del. “Če bomo zamujali z vzporednim tirom, bomo izgubili priložnosti za polno dvotirno progo za razumen denar,” je opozoril.
Podražitve in spremembe investicijskega programa
Člani projektnega sveta so opozorili tudi na podražitve projekta. Pintar je izpostavil, da je projekt v šestih letih doživel tri spremembe investicijskega programa, zadnjo pred enim mesecem. “Vprašanje je, ali gradnja ni sledila načrtom ali so bili načrti slabi že od začetka,” je dejal Pintar.
Projektni svet tudi ni prejel pojasnil o tem, kako in zakaj se je porabil denar v okviru investicijskega programa. Prav tako opozarjajo na nejasnosti pri kategoriji državnega plačevanja dostopnosti do tirov, kjer naj bi vlada do leta 2052 ali 2064 vsako leto plačevala približno 30 milijonov evrov za dostop do tirov na projektu 2TDK. Pintar je dodal: “Vprašali smo, za kaj bo ta denar porabljen, odgovora nismo dobili.”
Član Damir Josipovič je izpostavil, da so osnutek zadnje novelacije investicijskega programa prejeli prepozno, čeprav zakon določa pravočasno dostavo vseh dokumentov projektnega sveta.
Pozitivni premiki, a tudi nerešeni problemi
Kljub zadržkom so člani sveta poudarili tudi pozitivne premike. Trenutni model financiranja ne vključuje več tujcev kot sovlagateljev, veliki tuneli se gradijo vzporedno, kar izboljšuje logistiko in hitrost gradnje.
Kljub temu pa projektni svet ni uspel prepričati nosilcev projekta, da bi se levi in desni tir gradila vzporedno, kar bo po Pintarjevih ocenah državo stalo najmanj 50 milijonov evrov. Prav tako ni bila sprejeta ideja o elektrifikaciji proge z izmeničnim tokom. Odločitev za enosmerni tok ostaja sporna, odgovorni pa niso pojasnili, kdo je vztrajal pri tej rešitvi. Pintar je opozoril na možnost posebnih interesov manjših skupin, ki vplivajo na te odločitve.
Posebna težava ostaja dolina Glinščice
Zaradi plazenja tal je moral projektant poiskati novo rešitev, ki je povzročila 17-milijonsko podražitev projekta. Sanacija brežine bo po Josipovičevih ocenah gotovo vplivala na vodotok, zato zahtevajo stalne nadzore vseh potrebnih strok, od geoloških do naravovarstvenih, in projektantsko rešitev, ki ne bo posegala v samo strugo.
Josipovič je še poudaril, da dostop do gradiv od 2TDK še vedno ni popoln, čeprav se sodelovanje izboljšuje. “Sklepno oceno smo podali kot pogojno pozitivno, določeni zadržki pa ostajajo,” je sklenil.
Preberite več:
Projekt drugega tira je torej voden v okvirih, ki so ocenjeni kot dobri, a številni odzivi in podražitve kažejo, da so še vedno odprta vprašanja, ki lahko potencialno vplivajo na stroške in čas izvedbe. Civilni nadzor ostaja ključen pri spremljanju napredka, predvsem v dolinah in kritičnih infrastrukturnih točkah, kjer vsaka sprememba vpliva na končni rezultat. Čeprav se gradnja nadaljuje, bo potreben natančen nadzor in transparentno poročanje, da bi preprečili dodatne zamude in prekomerne stroške.










En odgovor
Tri novelacije investicijskega programa v šestih letih, leto dni zamude, 17 milijonov ekstra za Glinščico, pa še 30 milijonov letno do 2052 za dostop do tirov in nihče ne pove, za kaj gre ta denar. Klasika. Ko sem bil mlad, so mi rekli, da bo drugi tir do konca osemdesetih. Zdaj sem v penziji in še vedno beremo o “izzivih”. Vsaj to, da nimamo več Madžarov in Kitajcev notri, je dobra novica