Slovenija bo največji infrastrukturni projekt v svoji zgodovini financirala pretežno iz lastnih virov, prek posebne projektne družbe v stoodstotni državni lasti. To je osrednje priporočilo ožje delovne skupine za model financiranja druge jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), ki ga je na novinarski konferenci družbe Gen energija v Ljubljani predstavil vodja skupine Marjan Divjak, generalni direktor direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance.
Celotni stroški projekta z vključenim financiranjem so ocenjeni na 15 do 22 milijard evrov, odvisno od velikosti reaktorja. Brez stroškov financiranja se investicija giblje med 9,6 milijarde evrov za 1000-megavatno elektrarno in 15,4 milijarde za 1650-megavatno različico. Stroškovna cena električne energije iz JEK-a 2 je po navedbah generalne direktorice Gen energije Nade Drobne Popović ocenjena na 60 do 68 evrov na megavatno uro, projekt pa naj bi bil ekonomsko izvedljiv ob tržni ceni 75 evrov na megavatno uro.
Delovna skupina je kot najprimernejšo obliko opredelila hibridni model. Država bi ustanovila posebno projektno družbo, ki bi bila nosilec vseh dovoljenj, pogodb in finančnih obveznosti. Sredstva bi ta družba prejemala prek državne zakladnice, v poznejših fazah pa bi se lahko tudi sama zadolževala pri specializiranih agencijah, kot je ameriška Exim Bank. “Širši skupini in s tem tudi vladi smo predlagali, naj bo lastništvo stoodstotno državno,” je dejal Divjak in pojasnil, da bi zasebne vlagatelje lahko vključili posredno, prek nakupa državnih vrednostnih papirjev.
Popolnoma zasebno financiranje po oceni skupine ne bi bilo izvedljivo. Zasebni kapital bi zahteval višji donos, posledično bi bila višja tudi lastna cena elektrike iz nove elektrarne. Država se na mednarodnih trgih zadolžuje pod ugodnejšimi pogoji, kar je pri projektu te razsežnosti odločilna prednost.
Študiji izvedljivosti, ki sta ju pripravila oba potencialna dobavitelja reaktorja, ameriški Westinghouse in francoski EDF, nista spremenili ekonomske slike projekta, kakršno je predhodno pripravil investitor Gen energija, je potrdila Drobne Popovićeva. “Dejanska cena bo znana, ko bomo izbrali izvajalca in podpisali pogodbo, takrat bo treba tudi znova izračunati ekonomiko,” je dodala. Westinghouse ponuja reaktor AP1000 z nazivno močjo okrog 1100 megavatov, EDF pa standardno elektrarno z močjo 1650 megavatov. Tretji kandidat, korejski KHNP, se je iz postopka umaknil pred začetkom študij.
Časovnica ostaja nespremenjena. Končna investicijska odločitev, ki predpostavlja izbranega dobavitelja, potrjen model financiranja in sprejet državni prostorski načrt, je predvidena do konca leta 2028. Gradnja naj bi stekla leta 2032, zaključila naj bi se leta 2039, leto pozneje pa bi bil JEK 2 priključen v elektroenergetsko omrežje.
Dan pred novinarsko konferenco je vlada sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za umestitev JEK-a 2. Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek je to označil za pomemben mejnik, saj so s tem izpolnjeni pogoji za usklajevanje smernic, ki so jih podali nosilci urejanja prostora, in pripomb iz javne obravnave. Stekla bo tudi priprava celovite presoje vplivov na okolje, vključno s čezmejno presojo, ki je pri projektu ob slovensko-hrvaški meji nujna, je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Poslovni direktor Gen energije Bruno Glaser je napovedal vrsto strokovnih aktivnosti v prihodnjih mesecih. Med njimi so analiza potresne varnosti, varnostno poročilo lokacije, študija hlajenja nove elektrarne in priprava razpisne dokumentacije. Gen energija se je že odločila za zahodno lokacijo ob obstoječi nuklearni elektrarni, potem ko sta obe študiji izvedljivosti pokazali, da geološka sestava tal na vzhodni lokaciji ne omogoča varne postavitve brez nesorazmerno zahtevnih inženirskih posegov.
