Država je v prvem četrtletju porabila 700 milijonov več, kot jih je zbrala

Državni proračun je v prvih treh mesecih leta 2026 zabeležil 700 milijonov evrov primanjkljaja. Odhodki so dosegli 4,2 milijarde evrov, prihodki pa 3,5 milijarde. Na prvi pogled rutinska proračunska statistika, a številke razkrivajo, kje dejansko pritiska.

Odhodki so se v primerjavi s prvim četrtletjem lani povečali za 12,9 odstotka, prihodki pa za 7,1 odstotka. Razkorak ni zanemarljiv, država troši skoraj dvakrat hitreje, kot rastejo njeni davčni vplivi.

Kam gre največ denarja? Največ, 1,2 milijarde evrov, odpade na stroške dela v javnem sektorju, to je 11,8 odstotka več kot lani. Plačna reforma in napredovanja so pričakovano puščala sled v proračunu že od začetka leta, zdaj pa jo vidimo tudi v številkah.

Pokojninska blagajna je v prvem četrtletju prejela 413 milijonov evrov iz državnega proračuna, kar je sicer le 3,1 odstotka več kot lani, a to je najnižja rast med vsemi večjimi postavkami. Zdravstveni sistem je dobil 54 milijonov, pri čemer ministrstvo poudarja, da lani v tem obdobju sploh ni bilo realizacije.

Investicije rasejo, a subvencije padajo

Investicije so eden redkih segmentov, kjer rast navdihuje. Odhodki za investicije so dosegli 315 milijonov evrov, kar je 34 odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju. Država je vlagala v vojsko, ceste, železnico in zdravstvo, vse skupaj na papirju zveni kot prioritetni seznam, ki bi ga podpisal vsak ekonomist.

Na drugi strani so subvencije padle za 5,4 odstotka na 158 milijonov evrov, pretežno zaradi nižjih neposrednih plačil v kmetijstvu.

DDV drži prihodkovno stran pokonci

Na prihodkovni strani je DDV ohranil vlogo glavnega stebra. V prvem četrtletju se ga je zbralo 1,4 milijarde evrov, kar je 9,7 odstotka več kot lani. To je najhitrejša rast med vsemi davčnimi vrstami in kaže, da potrošnja ostaja razmeroma robustna.

Dohodnina je prinesla 580 milijonov evrov, davek od dohodkov pravnih oseb 393 milijonov, trošarine pa 367 milijonov, vse primerljivo z lanskim letom.

Obe številki sta tehnično pozitivni, a njuna razlika je tista, ki govori. Ko odhodki sistematično rastejo hitreje od prihodkov, se primanjkljaj kopiči. Slovenija je sicer dosegla 24 odstotkov načrtovanih letnih odhodkov in 22,7 odstotka načrtovanih prihodkov, torej zaostaja za planom na prihodkovni strani bolj kot na odhodkovni.

Leto je še dolgo. A trend iz prvega četrtletja nakazuje, da bo vladni cilj o nižjem strukturnem primanjkljaju zahteval bodisi umiritev odhodkov bodisi bistveno boljšo davčno realizacijo v preostalih devetih mesecih.