Podatki Finančne uprave za leto 2025 kažejo na nadaljevanje pozitivnih trendov pri pobiranju javnofinančnih prihodkov. Po prvih, še preliminarnih izračunih je država skupaj zbrala 26,6 milijarde evrov, kar je skoraj šest odstotkov več kot leto prej in več kot 18 odstotkov več kot leta 2023. Čeprav bodo dokončne številke znane šele po zaključnem računu v začetku februarja, je jasno, da prihodki rastejo, davčni dolg pa se postopno znižuje.
Na eni strani več denarja v blagajnah, na drugi strani manj neplačanih obveznosti. Vprašanje pa je, kaj ti podatki v resnici pomenijo za gospodarstvo, zaposlene in vzdržnost javnega sistema.
Več denarja v vseh blagajnah
Primerjalni podatki kažejo, da so v letu 2025 več sredstev prejele vse štiri ključne blagajne javnega financiranja: državni proračun, pokojninska blagajna Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, zdravstvena blagajna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter občinski proračuni. Najhitreje so rasli prihodki zdravstvene blagajne, kar je pomembno v času, ko se zdravstveni sistem sooča z naraščajočimi stroški in pritiski po dodatnih virih financiranja.
Skupno so prispevki za socialno varnost, torej za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, znašali 11,4 milijarde evrov. To je skoraj 900 milijonov evrov več kot leta 2024 oziroma 8,5-odstotna rast. Gre za enega ključnih stebrov javnih financ, saj prav ti prispevki zagotavljajo izplačevanje pokojnin in delovanje zdravstvenega sistema.
Dohodnina in plače stabilen vir
Pri davkih na dohodek in dobiček je bila rast bistveno skromnejša. Skupaj so ti prihodki znašali 5,6 milijarde evrov, kar je le 0,4 odstotka več kot leto prej. A podrobnejši pogled pokaže, da so se akontacije dohodnine povečale za več kot štiri odstotke in dosegle 3,7 milijarde evrov.
Pretežni del tega zneska predstavlja dohodnina od dohodkov iz zaposlitve, ki je znašala 3,3 milijarde evrov. Trg dela je kljub ohlajanju v nekaterih sektorjih ostal razmeroma stabilen. Več zaposlenih in višje plače pomenijo več pobrane dohodnine, kar se neposredno preliva v proračunske prihodke.
Potrošnja ostaja motor proračuna
Pomemben del rasti prihodkov prihaja tudi iz davkov na blago in storitve. Domači davki na blago in storitve so v letu 2025 znašali 7,9 milijarde evrov, kar je 3,5 odstotka več kot leto prej. Največji delež pri tem ima davek na dodano vrednost, ki je dosegel 5,6 milijarde evrov oziroma več kot 220 milijonov evrov več kot leta 2024.
To potrjuje, da je zasebna potrošnja ostala razmeroma močna, kljub inflaciji in višjim življenjskim stroškom. DDV ostaja eden najzanesljivejših virov javnofinančnih prihodkov, a hkrati tudi najbolj občutljiv na morebitno upočasnitev gospodarske aktivnosti.
Carine in globalni tokovi
Posebej izrazita je bila rast prihodkov iz naslova carin. Te so se povečale za več kot 30 odstotkov in dosegle skoraj 285 milijonov evrov. Razlogi so predvsem v večjem uvozu avtomobilov, električnih akumulatorjev in transformatorjev, kar odraža tako okrepljeno potrošnjo kot tudi investicijske cikle v industriji in energetiki.
Čeprav carine v skupni strukturi prihodkov nimajo največje teže, njihova rast kaže na živahnejše zunanjetrgovinske tokove in večjo uvozno aktivnost.
Davčni dolg pada, učinkovitost pa raste
Eden pomembnejših kazalnikov uspešnosti davčnega sistema je gibanje davčnega dolga. Ta je konec leta 2025 znašal 847 milijonov evrov, kar je več kot šest odstotkov manj kot leto prej. Še bolj zgovoren je dolgoročni pogled, saj se je od ustanovitve Fursa leta 2014 davčni dolg zmanjšal za več kot 40 odstotkov, medtem ko so se pobrani prihodki skoraj podvojili.
Delež davčnega dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih je po preliminarnih podatkih padel na 3,2 odstotka, kar je najnižja raven v zadnjih letih. To kaže na boljšo izterjavo, večjo disciplino zavezancev in učinkovitejše delovanje davčne uprave.
Rast prihodkov in hkratno zniževanje davčnega dolga sta nedvomno pozitivna signala. A ob tem ostaja odprto vprašanje strukture javne porabe. Višji prihodki sami po sebi še ne zagotavljajo dolgoročne vzdržnosti javnih financ, če se hkrati hitro povečujejo tudi izdatki.
