Država razpisuje 415.000 evrov za NVO v kmetijstvu: koliko to dejansko pomeni za sektor?

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo tri javne razpise za sofinanciranje nevladnih organizacij na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja. Skupna vrednost razpisanih sredstev znaša približno 415.000 evrov, kar odpira vprašanje, kakšen je dejanski vpliv takšnih razpisov na razvoj sektorja.

Razpisi so namenjeni financiranju prenosa znanja, delovanja organizacij ter organizacije dogodkov. Vloge bo mogoče oddati med 26. marcem in 17. aprilom prek informacijskega sistema agencije za kmetijske trge.

Največ sredstev je namenjenih podpori delovanja organizacij, kjer je na voljo do 351.000 evrov. Za prenos znanja je predvidenih 54.000 evrov, za dogodke pa 10.000 evrov.

Razporeditev sredstev kaže, da država največ poudarka namenja stabilnosti delovanja organizacij, precej manj pa neposrednemu prenosu znanja in razvojnim aktivnostim.

V praksi to pomeni, da se večji del sredstev porabi za vzdrževanje sistema, ne nujno za njegov razvoj.

Vloga NVO v kmetijstvu

Nevladne organizacije imajo v kmetijstvu specifično vlogo. Pogosto delujejo kot posrednik med državo, stroko in kmeti, hkrati pa opravljajo tudi izobraževalno in zagovorniško funkcijo.

Vprašanje pa ostaja, ali lahko z omejenimi sredstvi dejansko vplivajo na produktivnost in konkurenčnost sektorja, ki se sooča z naraščajočimi stroški, podnebnimi spremembami in pritiskom globalnega trga.

Struktura razpisov nakazuje, da sistem podpira predvsem obstoječe organizacije. Manj poudarka je na projektih, ki bi prinašali merljive učinke, kot so večja učinkovitost, digitalizacija ali tehnološki napredek. To odpira širše vprašanje, ali je trenutni model financiranja dovolj usmerjen v razvoj ali predvsem v ohranjanje obstoječega stanja.

Simbolična podpora ali del sistema

Čeprav je znesek na ravni celotnega sektorja relativno majhen, ima lahko za posamezne organizacije pomembno vlogo. Vendar pa v kontekstu izzivov, s katerimi se sooča kmetijstvo, takšni razpisi težko predstavljajo ključno razvojno orodje.

Bolj kot to, so del širšega sistema podpor, kjer imajo glavno vlogo večji evropski in nacionalni programi. Razpisi tako ne odpirajo le vprašanja dostopa do sredstev, temveč predvsem vprašanje njihovega učinka. Dejanska dodana vrednost in večja konkurenčnost sektorja, pa ostajata odprti za debato.