Državni zbor je v začetku februarja sprejel spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, s katerimi vlada posega v enega občutljivejših segmentov socialne politike. Novela po pojasnilih ministrstva posodablja sistem družinskih prejemkov, hkrati pa jasno nakaže smer, v katero želi država usmerjati družinsko politiko v prihodnjih letih.
Največ pozornosti je pritegnila odprava 20-odstotnega povišanja otroškega dodatka za predšolske otroke, mlajše od štirih let, ki ne obiskujejo vrtca. Ta dodatek je bil uveden v obdobju, ko je bilo pomanjkanje prostih mest v vrtcih izrazito, predvsem za najmlajše otroke. Po oceni ministrstva so se razmere v zadnjih letih bistveno spremenile, saj je mreža vrtcev danes dovolj razvita, da lahko sprejme večino otrok.
Država s tem ukrepom jasno poudarja, da vrtec razume kot ključno razvojno okolje, ne zgolj kot obliko varstva. Predšolska vzgoja po argumentaciji zakonodajalca pomembno prispeva k razvoju jezika, socialnih veščin in samostojnosti otrok ter zmanjšuje razlike med otroki iz različnih socialnih okolij. Posebej pomembna je vključitev otrok iz ranljivejših družin, kjer lahko zgodnja vključenost v institucionalno vzgojo bistveno vpliva na nadaljnjo izobraževalno pot.
Hkrati novela naslavlja tudi vprašanje enakosti spolov. Praksa namreč kaže, da v primerih, ko otrok ne obiskuje vrtca, pogosteje ostajajo doma matere, kar ima dolgoročne posledice za njihovo poklicno pot, dohodek in pokojninske pravice. Z večjo vključenostjo otrok v vrtce želi zakonodajalec posredno prispevati tudi k lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja.
Dodatek za veliko družino ostaja in se širi
Na drugi strani zakon ohranja in v nekaterih delih celo krepi zaščito velikih družin. Dodatek za veliko družino ostaja, hkrati pa se krog upravičencev širi tudi na rejnike, ki skrbijo za tri ali več otrok, ne glede na to, ali prihajajo iz iste ali različnih družin. S tem zakon prvič bolj sistematično naslavlja položaj rejniških družin, ki pogosto prevzemajo zahtevne socialne naloge.
Pomembna novost je tudi uvedba 15 dni starševskega dopusta za rejnike, ki jim je v rejništvo nameščen otrok, star med osem in 15 let. Namen tega dopusta je omogočiti čas za vzpostavitev odnosa in prilagoditev otroka na novo okolje, kar je v rejniških razmerjih pogosto ključno za dolgoročno stabilnost namestitve.
Zakon prinaša še spremembo pri opredelitvi enostarševskih družin. Po novem se v to kategorijo uvrščajo tudi družine, kjer otrok prejema nadomestilo preživnine, nizko preživnino ali nizko družinsko pokojnino, ter primeri z izjemnimi socialnimi okoliščinami, ki jih presoja center za socialno delo. Sprememba sledi sodni praksi in evropskim standardom ter odpravlja primere, kjer so bili otroci formalno obravnavani kot del dvostarševskih družin, dejansko pa so živeli v bistveno težjih materialnih razmerah.
Preberite več:
Status enostarševske družine prinaša 30-odstotno povečanje otroškega dodatka. Po ocenah ministrstva bo sprememba pozitivno vplivala na približno 8.000 otrok, dodatna letna sredstva pa bodo znašala okoli dva milijona evrov. Gre za ukrep, ki po mnenju vlade krepi pravičnost sistema, saj pomoč bolj natančno cilja na otroke z dejanskimi potrebami.
