Vlada je na dopisni seji sprejela smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) za obdobje 2026–2030, s katerimi želi država v prihodnjih petih letih bolj ciljno in učinkovito poseči na trg dela. Gre za strateški dokument, ki ne določa posameznih razpisov ali zneskov, temveč postavlja okvir prioritet, znotraj katerega se bodo oblikovali konkretni programi zaposlovanja, usposabljanja in aktivacije brezposelnih.
Smernice prihajajo v času, ko se trg dela na videz sooča z rekordno zaposlenostjo, hkrati pa vse bolj razkriva strukturne težave, ki jih zgolj gospodarska rast ne rešuje več sama od sebe.
Aktivna politika zaposlovanja je eden ključnih instrumentov države za vpliv na trg dela. Njeno bistvo ni pasivno izplačevanje nadomestil, temveč aktivno vključevanje brezposelnih oseb v programe, ki povečujejo njihovo zaposljivost. Vlada v sprejetih smernicah poudarja, da so prioritete oblikovane na podlagi dosedanjih izkušenj, analize slabosti ter t. i. ozkih grl, ki jih zaznavajo tako domači kot evropski strateški dokumenti.
V praksi to pomeni premik od splošnih ukrepov k bolj natančno usmerjenim intervencijam.
Težišče ostaja na najbolj ranljivih skupinah
Tudi v obdobju 2026–2030 bodo ukrepi APZ usmerjeni predvsem v najbolj ranljive skupine na trgu dela. Med njimi so dolgotrajno brezposelni, starejši od 50 let, nizko izobraženi ter prejemniki denarne socialne pomoči. Gre za skupine, pri katerih se tveganje za izpad s trga dela z vsakim letom brezposelnosti še povečuje.
Smernice jasno priznavajo, da brez dodatne podpore ti posamezniki težko konkurirajo na sodobnem trgu dela, ki zahteva vse več znanja, prilagodljivosti in digitalnih veščin.
Dolgotrajna brezposelnost največji sistemski izziv
Eden osrednjih ciljev novih smernic je zmanjševanje dolgotrajne brezposelnosti, ki ostaja ena najtrdovratnejših težav slovenskega trga dela. Dolgotrajno brezposelne osebe praviloma izgubljajo delovne navade, socialne stike in samozavest, kar otežuje njihov ponovni vstop v zaposlitev.
Država zato poudarja potrebo po hitrejši in bolj individualizirani aktivaciji, preden se brezposelnost trajno zasidra.
Mladi in jamstvo za hiter vstop na trg dela
Posebno poglavje smernic je namenjeno mladim do 29. leta starosti. Cilj ostaja hitrejši prehod iz brezposelnosti v zaposlitev, predvsem prek mehanizma jamstva za mlade. Ta pristop temelji na ideji, da mlad človek ne sme predolgo ostati brez jasne poti, bodisi do zaposlitve, dodatnega izobraževanja ali usposabljanja.
Vlada s tem sledi tudi evropskim priporočilom, ki opozarjajo, da dolgotrajna brezposelnost v mladosti pušča trajne posledice.
Preberite več:
Skoraj vsi cilji smernic se srečajo pri znanju in veščinah. Krepitev kompetenc, ki jih trg dela dejansko potrebuje, je pogoj za dolgoročno uspešnost APZ. To vključuje tako osnovne delovne veščine kot digitalna znanja in prilagodljivost za prehode med poklici. Smernice jasno nakazujejo, da brez vlaganja v človeški kapital ni mogoče trajno zmanjšati brezposelnosti.
