V Sloveniji so podatki o financah države za tretje četrtletje 2025 pokazali nekaj presenetljivih sprememb. Sektor država je sicer posloval z negativnim saldom, vendar so se podrobnosti hitro spremenile glede na leto prej, prihodki pa so še vedno rasli hitreje kot izdatki, kažejo decembrski podatki Statističnega urada (SURS).
V 3. četrtletju 2025 je država ustvarila primanjkljaj v vrednosti 95 milijonov evrov, kar predstavlja približno 0,5 % bruto domačega proizvoda (BDP). To pomeni, da so izdatki države presegli prihodke, kar se na prvi pogled sliši kritično, vendar je slika bolj kompleksna, kot se zdi na prvi pogled.
Primanjkljaj v tem obdobju je bil nižji kot v istem obdobju lani, ko je znašal 143 milijonov evrov. To pomeni, da je država sicer še vedno porabila več, kot je zaslužila, a se je razlika v proračunu v primerjavi z lani zmanjšala. Tak trend je pomemben, ker kaže na bolj odgovorno upravljanje javnih sredstev, čeprav še vedno ne pokriva vseh izdatkov s prihodki.
Prihodki rastejo hitreje kot izdatki
Če pogledamo širšo sliko, je vidno, da skupni prihodki sektorja država rasli hitreje kot skupni izdatki, kar je pomemben podatek za oceno fiskalne discipline v državi. V tretjem četrtletju 2025 so skupni prihodki znašali 8.356 milijonov evrov, kar je 8,8 % več kot v istem obdobju lani. To je predvsem posledica rasti socialnih prispevkov, ki so se povečali za 11,7 odstotka, in prihodkov od lastnine, ki so zrasli kar 63,3 % zaradi višjih dividend, ki jih je prejel sektor država.
Na drugi strani so davčni prihodki prav tako prispevali k višji vsoti — zrasli so za 4,0 odstotka, pri čemer so tekoči davki na dohodke in premoženje narasli za 7,1 odstotka. To kaže, da se v državno blagajno steka več sredstev od delovne in druge dohodninske obremenitve, kar je pozitiven znak za stabilnost prihodkov.
Prihodki od obresti so se znižali za 40 %, kar kaže na nižje obremenitve zaradi izposojanja oziroma na različne spremembe v finančnem poslovanju države.
Izdatki rastejo, a ne preveč
Skupni izdatki sektorja država so se v tem četrtletju povzpeli na 8.451 milijonov evrov, kar pomeni 8,0 % rast glede na tretje četrtletje lani. Največji porast izdatkov je bil pri sredstvih za zaposlene, ki so se povečala za 10,7 odstotka. To kaže, da država namenja več sredstev za plače in stroške dela v javnem sektorju.
Povečana so bila tudi socialna nadomestila, ki vključujejo različne oblike socialne pomoči in transferjev v denarju ali naravi, višja so bila za 6,5 odstotka. To je pomembno v kontekstu staranja prebivalstva in potreb po večji socialni podpori.
Čeprav se investicije pogosto omenjajo kot tisti del državnih izdatkov, ki spodbujajo rast, je njihova rast z 18,8 odstotka v primerjavi z lani izrazita in kaže, da država vlaga tudi v dolgoročne projekte. To je lahko pozitivno, saj vlaganja v osnovna sredstva pomenijo boljšo infrastrukturo in večjo produktivnost v prihodnjih letih.
Dolg države se zmanjšuje
Ena najbolj spodbudnih novic iz zadnjih podatkov je zmanjšanje bruto konsolidiranega dolga države. Konec tretjega četrtletja 2025 je konsolidirani dolg znašal 46.930 milijonov evrov, kar je približno 67,6 % BDP. To je nižje kot prej in kaže, da se je skupni državni dolg v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšal za 564 milijonov evrov.
Zmanjšanje dolga je posledica predvsem nižjega dolga iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Na centralni ravni dolg znaša 46.039 milijonov evrov, na lokalni ravni pa 1.187 milijonov evrov. Dolg skladov socialne varnosti pa je roven 24 milijonov evrov. Ta trend zmanjševanja dolga je pozitiven, saj državi daje več manevrskega prostora pri financiranju prihodnjih projektov in obvladovanju morebitnih gospodarskih sunkov.
Preberite več:
Podatki za tretje četrtletje 2025 kažejo, da Slovenija kljub primanjkljaju v proračunu še vedno upravlja z javnimi financami z razumno mero discipline. Prihodki rastejo hitreje od izdatkov, dolg države pa se ne samo ne povečuje, ampak se celo zmanjšuje glede na prejšnje obdobje. To kaže na pozitivnejši trend gospodarskega upravljanja, ki lahko pomeni večjo stabilnost v prihodnosti.
