Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za naravne vire in prostor je z začetkom letošnjega leta prešla iz opozoril in odločb v bolj vidno fazo izvajanja. Leta 2026 je namreč začela z aktivnim odstranjevanjem nedovoljenih objektov, s čimer želi pospešiti vzpostavljanje zakonitega stanja v prostoru. Po podatkih inšpektorata je bila januarja na območju Ljubljane že izvedena prva odstranitev po drugi osebi, kar pomeni, da je poseg namesto lastnika organizirala država.
Cilj gradbene inšpekcije ni zgolj rušenje objektov, temveč ureditev prostora v skladu z zakonodajo. To je mogoče doseči na dva načina. Prvi je legalizacija, kadar so za to izpolnjeni pogoji in ko objekt ni v nasprotju s prostorskimi akti ali varstvenimi režimi. Drugi način pa je odstranitev, kadar legalizacija ni mogoča ali kadar lastnik kljub pravnomočnim odločbam ne ukrepa.
Inšpektorat pri tem poudarja, da si v prvi vrsti prizadeva za tako imenovano izvršbo po prvi osebi. To pomeni, da lastnik nedovoljene gradnje objekt odstrani sam. Takšna rešitev je praviloma hitrejša, cenejša in tudi manj obremenjujoča za vse vpletene, hkrati pa omogoča večji nadzor nad potekom odstranitve. Kadar zavezanec tega ne stori, pa sledi izvršba po drugi osebi.
V teh primerih odstranitev organizira inšpektorat. Izvajalca izbere v postopku javnega naročanja, celoten poseg pa se izvede na stroške lastnika oziroma inšpekcijskega zavezanca. Ti stroški so lahko visoki, saj poleg same odstranitve vključujejo še logistiko, nadzor in ravnanje z gradbenimi odpadki. Prav finančna posledica je pogosto tisti element, ki lastnike spodbuja, da se za odstranitev odločijo sami, še preden poseže država.
Varnostno tveganje in degradacija prostora
Na inšpektoratu poudarjajo, da njihovo delo ni usmerjeno v kaznovanje, temveč v varovanje javnega interesa. Nedovoljene gradnje namreč ne predstavljajo le pravnega problema, temveč tudi varnostno tveganje in dolgoročno degradacijo prostora. Posebej občutljivi so primeri, kjer objekti stojijo na območjih poplavne ogroženosti, plazov, varovanih naravnih območij ali v nasprotju z namensko rabo prostora.
Dolgotrajni postopki in pomanjkanje izvršb so v preteklosti pogosto ustvarjali vtis, da se nelegalna gradnja dolgoročno izplača. Aktivnejši pristop v letu 2026 zato pomeni tudi jasen signal, da se praksa spreminja. Inšpektorat želi z dejanskimi posegi pokazati, da pravnomočne odločbe niso zgolj administrativni dokumenti, temveč obveznosti, ki jih je treba izpolniti.
Hkrati pa se odpira tudi širše vprašanje prostorske politike. Aktivno odstranjevanje nelegalnih objektov je le zadnji korak v verigi, ki bi se morala začeti z jasnimi prostorskimi akti, učinkovitim nadzorom in pravočasnim obveščanjem investitorjev. Brez tega se tveganje za nove nedovoljene gradnje ohranja.
Preberite več:
Leto 2026 bo zato pomemben test, ali bo država uspela dosledno vztrajati pri uveljavljanju zakonitosti v prostoru. Prvi primeri kažejo, da se je pristop zaostril. Kako širok bo njegov domet, pa bo odvisno tako od razpoložljivih kapacitet inšpektorata kot tudi od pripravljenosti lastnikov, da odgovornost prevzamejo sami, še preden poseže država.
