Evropske vlade so pustile neporabljenih več kot 100 milijard evrov ugodnih posojil iz sklada za okrevanje po pandemiji. Po podatkih Evropske komisije je sedem držav članic do konca leta 2025 zmanjšalo svoje posojilne okvire, kar je vodilo v razveljavitev 13 milijard evrov že odobrenih sredstev. Skupaj z neprevzetimi posojili ostaja neizkoriščenih več kot četrtina celotnega posojilnega dela mehanizma za okrevanje in odpornost.
Od skupno 385 milijard evrov razpoložljivih posojil je bilo do avgusta 2023 — roka za oddajo vlog — zahtevanih 291 milijard evrov, kažejo podatki Evropske komisije. Po razveljavitvah znaša potrjeni posojilni okvir 278 milijard evrov.
Države z ugodno bonitetno oceno se na trgih zadolžujejo ceneje kot prek Bruslja, zato evropskih posojil ne potrebujejo. Po navedbah analitikov Coface je Španija napovedala, da bo odpovedala 67 od 83 milijard evrov posojil, ker ji je izboljšana bonitetna ocena omogočila cenejše financiranje na kapitalskih trgih.
Celoten razpoložljivi znesek posojil so po podatkih raziskovalnega inštituta Bruegel zahtevale le tri države: Italija, Grčija in Romunija — vse tri z višjimi stroški zadolževanja od povprečja EU.
Za komisijo je to manj problematično kot počasno črpanje nepovratnih sredstev. Po podatkih Coface je bilo do začetka leta 2026 izplačanih le 58 odstotkov vseh sredstev sklada za okrevanje. Ostaja še približno 270 milijard evrov, ki jih je treba izplačati do konca leta.
Črpanje zavirajo administrativne ovire in pomanjkanje izvedbenih zmogljivosti, pojasnjuje Coface. Vojna v Ukrajini, energetska kriza in inflacija so države prisilile v revizije načrtov, kar je upočasnilo izplačila. Nekatere reforme, ki jih komisija zahteva v zameno za sredstva, so politično neprijetne — v Španiji in Italiji so jih odložili ali ponovno pogajali.
Evropska centralna banka je že znižala oceno učinka sklada na rast evrskega območja. Po poročanju European Data Journalism Network zdaj namesto prvotno pričakovanih 1,5 odstotne točke dodatne rasti do leta 2026 pričakuje le 0,4 do 0,9 točke.
Komisija je junija lani pozvala države članice, naj prednostno zagotovijo črpanje nepovratnih sredstev. Vse mejnike in cilje morajo doseči do 31. avgusta 2026, zadnja izplačila komisije pa morajo biti izvedena do konca leta.
