Na korporativni konferenci Slovenski državni holding so bile državne družbe predstavljene kot motor razvoja in inovacij. Številke, ki jih je predstavil predsednik uprave Žiga Debeljak, to v veliki meri potrjujejo. Hkrati pa odpirajo vprašanje, kaj takšna koncentracija kapitala, investicij in zaposlenih pomeni za stabilnost javnih financ in dolgoročno upravljanje tveganj.
Podjetja v upravljanju SDH zaposlujejo skoraj 81.000 ljudi oziroma približno desetino vseh zaposlenih pri pravnih osebah v državi. Ustvarjajo okoli 23 milijard evrov prihodkov in letno investirajo več kot dve milijardi evrov. To niso zgolj velika podjetja, temveč ekosistem, ki vpliva na dobavitelje, trg dela in investicijski cikel v celotnem gospodarstvu.
Če portfelj SDH postavimo ob bok celotnemu gospodarstvu, postane jasno, zakaj ima upravljanje državnih naložb sistemski pomen.
Državna podjetja v številkah
| Kazalnik | Portfelj SDH | Slovenija skupaj |
| Število zaposlenih | ~81.000 | ~810.000 |
| Delež zaposlenih | ~10 % | 100 % |
| Čisti prihodki | ~23 mrd € | ~140 mrd € |
| Letne investicije 2025 | ~2,5 mrd € | ~6–7 mrd € |
| Povprečna dodana vrednost | >90.000 € | ~52.000 € |
Povprečna dodana vrednost v državnih podjetjih je občutno nad državnim povprečjem, kar potrjuje, da gre za kapitalsko in tehnološko intenzivne dejavnosti. Prav zato so ta podjetja tudi med prvimi, ki občutijo spremembe v obrestnih merah, cenah energije, regulaciji in geopolitičnih razmerah.
Koncentracija kot prednost in tveganje
Portfelj SDH je po obsegu velik, po strukturi pa izrazito koncentriran. Skoraj 80 odstotkov vrednosti predstavljajo strateške naložbe, več kot četrtino celotne vrednosti pa ena sama naložba.
Struktura portfelja SDH
| Kazalnik | Delež |
| Strateške naložbe | ~80 % |
| Javne delniške družbe | ~90 % |
| Prevladujoč državni vpliv | 58 % naložb |
| Največja posamezna naložba (Dars) | >25 % vrednosti portfelja |
| Skupna knjigovodska vrednost | 13,9 mrd € |
Takšna koncentracija pomeni stabilnost v času rasti, hkrati pa povečuje sistemsko tveganje v obdobjih šokov. Slab rezultat enega velikega infrastrukturnega ali energetskega podjetja se hitro prelije v bilanco celotnega portfelja in posredno v javne finance.
Investicije rastejo, donosnost pada
Eden ključnih finančnih signalov zadnjih let je razhajanje med rastjo investicij in padcem donosnosti kapitala. Investicije so se iz približno 1,4 milijarde evrov v letu 2024 povečale na skoraj 2,5 milijarde evrov letos. Hkrati se je donosnost kapitala z rekordnih 10,1 odstotka v letu 2023 znižala na 8,6 odstotka lani in naj bi letos padla na 6,7 odstotka.
To kaže na prehod portfelja v razvojno fazo z višjim tveganjem. Državna podjetja vlagajo v infrastrukturo, digitalizacijo in zeleni prehod, kar kratkoročno znižuje donose, dolgoročno pa naj bi povečalo odpornost in konkurenčnost. Vprašanje je, ali bo upravljanje dovolj disciplinirano, da se investicijski cikli ne bodo sprevrgli v trajno nižjo donosnost.
Upravljanje kot ključen finančni vzvod
Na konferenci je član uprave SDH Janez Tomšič poudaril krepitev korporativnega upravljanja, notranjih kontrol in integritete. To ni zgolj vprašanje skladnosti, temveč neposredno finančno vprašanje. Kakovost nadzornih svetov, upravljanje tveganj in depolitizacija odločitev bodo odločali o tem, ali bodo državna podjetja ostala stabilen vir dividend ali pa bodo postala breme za proračun.
Preberite več:
Državna podjetja so brez dvoma motor razvoja. A motor, ki zahteva natančno upravljanje, saj njegova moč pomeni tudi veliko odgovornost. V času višjih obrestnih mer, podnebnih zahtev in geopolitičnih negotovosti bo prav finančna disciplina tista, ki bo odločila, ali bo ta motor vlekel gospodarstvo naprej ali pa ga obremenjeval.
