Državni proračun v dveh mesecih iz presežka v primanjkljaj 116 milijonov evrov

Državni proračun je v prvih dveh mesecih leta 2026 zabeležil primanjkljaj v višini 116 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani izkazoval skromen presežek 19 milijonov evrov, je objavil Fiskalni svet v marčevski mesečni informaciji. Obrat za 135 milijonov evrov v samo dveh mesecih sovpada z začetkom volilnega leta, v katerem se bodo odhodki dodatno povečali zaradi junijskega in decembrskega izplačila obrokov novega plačnega sistema v javnem sektorju.

Prihodki brez interventnih ukrepov so v prvih dveh mesecih medletno zrasli za 8,2 odstotka, odhodki pa za 14,3 odstotka. Razkorak med rastjo prihodkov in odhodkov, ki znaša šest odstotnih točk, pomeni, da se proračunske škarje odpirajo hitreje, kot lahko davčni prihodki dohitevajo porabo.

Rast prihodkov je sicer precej višja od lanske, ko je v istem obdobju znašala 3,2 odstotka. Okrepljeni DDV (+7,8 odstotka), višji prihodki od dohodnine (+7,3 odstotka) in januarsko knjiženje 75 milijonov evrov preostalih sredstev načrta za okrevanje in odpornost (NOO) skupaj pojasnjujejo izboljšanje na prihodkovni strani. Prihodki od davka na dobiček pravnih oseb so se medtem znižali za 4,2 odstotka, kar nakazuje umirjanje podjetniške dobičkonosnosti po rekordnih letih.

Stroški dela v javnem sektorju, ki so se povečali za 11,5 odstotka, so proračun obremenili za 85 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Nov plačni sistem predvideva še dva izplačilna obroka v letu 2026, junija in decembra, kar bo pritisk na proračun v drugi polovici leta še okrepilo. Izdatki za blago in storitve so zrasli za 22,5 odstotka, investicije pa za 17,7 odstotka.

Vojaške investicije, ki so bile medletno večje za okoli 30 odstotkov, so predstavljale okrog 60 odstotkov vseh investicijskih odhodkov državnega proračuna. Slovenija je po podatkih ministrstva za obrambo v letu 2025 prvič dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, z natanko 2,01 odstotka oziroma 1,413 milijarde evrov. Za leto 2026 je načrtovano nadaljnje zvišanje na 2,2 odstotka BDP oziroma okrog 1,6 milijarde evrov.

Celoletni načrtovani primanjkljaj za 2026 znaša 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, kar je 400 milijonov več od lanskega. Odhodki bodo po vladnih načrtih dosegli 17,7 milijarde evrov, prihodki pa 15,6 milijarde evrov. Fiskalni svet opozarja, da je rast odhodkov široko osnovana in da gre za sistemski dvig porabe na večini proračunskih postavk, ne le za posamični strošek.

Brez upoštevanja sredstev NOO bi bila rast prihodkov in odhodkov za približno tri odstotne točke nižja, izrecno navaja Fiskalni svet. Dejanska “organska” rast odhodkov je torej bližje 11 odstotkom, rast prihodkov petim, strukturno neskladje pa se ohranja tudi po čiščenju enkratnih učinkov.

Sklad za obnovo po poplavah iz avgusta 2023 je konec februarja razpolagal s približno 640 milijoni evrov, v prvih dveh mesecih pa je porabil 20 milijonov, pretežno za nadomestitveno gradnjo ter sanacijo vodne in cestne infrastrukture. Počasna absorpcija sredstev pomeni, da se bo večji del odhodkov za obnovo prelil v drugo polovico leta.

Fiskalni svet je podatke pripravil na podlagi stanja, znanega 3. marca 2026, torej pet dni po začetku ameriško-izraelskega napada na Iran 28. februarja. Proračun za leto 2026, ki ga je Državni zbor potrdil novembra lani, iranske krize ne upošteva. Rast cen nafte nad 100 dolarjev za sod, ki traja od 8. marca, bo v proračun posegla na dva načina. Višje cene goriv bodo sicer povečale prihodke iz naslova DDV in trošarin, a vlada je 10. marca že znižala trošarine, da bi omilila vpliv na končne cene. Neto fiskalni učinek bo odvisen od trajanja krize, za zdaj pa ni zajet v nobeni uradni napovedi.

Prihodnja vlada, ki bo nastopila po nedeljskih volitvah, bo prevzela proračun z vgrajenimi avtomatskimi povišanji odhodkov, naraščajočimi obrambnimi obveznostmi in energetsko negotovostjo, ki ob pripravi proračuna ni obstajala. Fiskalni svet v svoji mesečni informaciji sicer ne podaja priporočil, objavljeni podatki pa so dovolj zgovorni; odhodki rastejo skoraj dvakrat hitreje od prihodkov, primanjkljaj se bo v primerjavi z lanskim letom povečal za 400 milijonov evrov, fiskalni manevrski prostor za naslednji mandat pa se vse bolj oži.