Po podatkih Ministrstva za finance je državni proračun od januarja do konca novembra letos zabeležil 14,4 milijarde evrov odhodkov in 13,5 milijarde evrov prihodkov. V primerjavi z lanskim letom so se odhodki povečali za 8,3 odstotka, prihodki pa za 4,4 odstotka. Proračunski primanjkljaj tako v enajstih mesecih znaša 976 milijonov evrov, kar pomeni, da se država še vedno giblje pod mejo ene milijarde evrov primanjkljaja.
Največja rast odhodkov je bila namenjena transferjem posameznikom in gospodinjstvom, ki so dosegli 1,8 milijarde evrov, kar je dva odstotka več kot lani. V to so vključeni družinski prejemki, starševska nadomestila, socialni transferji in izvajanje osebne asistence.
Poudarek je bil tudi na prispevkih v sklade socialnega zavarovanja, ki so znašali 1,9 milijarde evrov, kar je 3,3 odstotka več kot lani. Največji del, 1,4 milijarde evrov, je namenjen pokojninski blagajni, kjer višji izdatki odražajo rast števila upokojencev, uskladitev pokojnin in izplačilo letnega dodatka.
Investicije so dosegle 1,2 milijarde evrov, kar je 19,2 odstotka več kot v lanskem letu. Sredstva so bila namenjena modernizaciji enot Slovenske vojske, opremi za operativno delovanje, vzdrževanju materialnih sredstev ter investicijam v ceste in železniško infrastrukturo.
Za subvencije je bilo namenjenih 367 milijonov evrov, kar je 34 odstotkov manj kot lani. Razlika je predvsem v tem, da so se lani sredstva namenjala za reševanje posledic draginje in poplav, letos pa predvsem za neposredna plačila v kmetijstvu.
Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso neposredni proračunski uporabniki, so se podvojila (+105 %) na 525 milijonov evrov. Gre predvsem za financiranje gospodarskih javnih služb v linijskem prometu in nadomestila Termoelektrarni Šoštanj v okviru Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga.
Stroški dela v javnem sektorju in proračunski prihodki
Za stroške dela v javnem sektorju je bilo do novembra letos namenjenih 4,4 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Rast je posledica izvajanja plačne reforme, odprave nesorazmerij, napredovanj ter uskladitev plačne lestvice in prevodov v nov plačni sistem.
Glavni del prihodkov predstavljajo davčni prihodki, ki so dosegli 11,5 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka več kot lani. Največji vir je davek na dodano vrednost (DDV), s katerim je država zbrala 5,1 milijarde evrov, kar je 4,8 odstotka več kot v lanskem letu.
Prihodki iz dohodnine so se zvišali za 6,8 odstotka na 2 milijardi evrov, kar odraža visoko zaposlenost in rast plač. Pomembno je poudariti, da del teh sredstev prejmejo občine; v prvih enajstih mesecih so tako prejele 4,6 odstotka več kot lani.
Prihodki od trošarin so znašali 1,5 milijarde evrov, kar je 2,3 odstotka manj kot lani, medtem ko je davek od dohodkov pravnih oseb prinesel 1,6 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov manj kot lani. Upad teh prihodkov je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi s prejšnjim letom.
Relativno stabilno fiskalno stanje
V prvih enajstih mesecih leta 2025 je državni proračun zaznal zmerno rast prihodkov in višje odhodke, predvsem zaradi rasti transferjev, investicij in stroškov dela v javnem sektorju. Primanjkljaj pod milijardo evrov kaže, da država še vedno ohranja relativno stabilno fiskalno stanje, kljub večjim odhodkom za socialne in infrastrukturne namene. Poudarek na investicijah v vojsko in infrastrukturo ter rast transferjev posameznikom kaže na usklajeno fiskalno politiko, ki združuje skrb za javne storitve in dolgoročne razvojne projekte.
Preberite več:
Proračunski tokovi v letu 2025 jasno odražajo, da je država pripravila prostor za ključne socialne, infrastrukturne in investicijske politike, hkrati pa ohranja nadzor nad primanjkljajem in davčnimi prihodki. Posebno pozornost bodo v prihodnjih mesecih zahtevali upad prihodkov od dohodkov pravnih oseb in trošarin, ki bi lahko vplival na načrtovane investicije in fiskalno ravnovesje.
