V prvih treh mesecih letošnjega leta je država, po podatkih državnega statističnega urada, poslovala s primanjkljajem v višini 545 milijonov evrov, kar predstavlja 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je občutno več kot v istem obdobju lani, ko je bil primanjkljaj 94 milijonov evrov. Hkrati se je konsolidirani bruto dolg države povzpel na 47 milijard evrov oziroma skoraj 70 odstotkov BDP.
V prvem četrtletju so skupni prihodki države dosegli 7,44 milijarde evrov, kar je za 4,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji prispevek k rasti prihodkov so imeli socialni prispevki, ki so se povečali za 6,6 odstotka, sledili so davčni prihodki z rastjo 4,3 odstotka. Med davki so se najbolj povečali prihodki od tekočih davkov na dohodek in premoženje, za 6,1 odstotka.
Po drugi strani pa so prihodki od obresti prvič po dvanajstih četrtletjih padli, in sicer za skoraj 14 milijonov evrov oziroma 13,8 odstotka.
Skupni izdatki države so se v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem zvišali za 11 odstotkov, na 7,99 milijarde evrov. Najbolj so se povečala socialna nadomestila v denarju in naravi, za 9,1 odstotka, ter sredstva za zaposlene, ki so zrasla za 12,2 odstotka. Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se zvišali za 8,8 odstotka, izdatki za obresti pa za kar 49 odstotkov.
Dolg države še naprej raste
Na koncu marca je konsolidirani bruto dolg države znašal 47,08 milijarde evrov, kar je 69,9 odstotka BDP. V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem se je dolg povečal za 2,19 milijarde evrov, predvsem zaradi višjega dolga iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Dolg na centralni ravni je znašal 46,14 milijarde evrov (68,5% BDP), dolg lokalnih skupnosti pa 1,16 milijarde evrov (1,7% BDP). Posebno pozornost vzbuja tudi dolg skladov socialne varnosti, ki so po petnajstih četrtletjih prvič zabeležili dolg v višini 46 milijonov evrov oziroma 0,1 odstotka BDP.
Vlada bo morala v nadaljevanju leta pozorno spremljati javnofinančno stanje in iskati ravnovesje med potrebnimi vlaganji ter vzdržnostjo javnih financ, da bi ohranila stabilnost gospodarstva in zaupanje vlagateljev.
