Državni svet je v sredo z 11 glasovi proti in devetimi za zavrnil pobudo delodajalcev za ustavno presojo zakona o zimskem regresu. Rok za izplačilo božičnice v višini 639 evrov ostaja 18. december.
Interesna skupina delodajalcev je predlagala, da državni svet na ustavno sodišče vloži zahtevo za začasno zadržanje izvajanja členov, ki urejajo obvezno božičnico in časovnico izplačila, nato pa še razveljavitev zakona.
Državni svetnik Jože Smole je v imenu pobudnikov poudaril, da so delodajalci ves čas nasprotovali postopku sprejemanja zakona. Opozarjali so na tveganja, povezana z višjimi obremenitvami gospodarstva in nepredvidljivostjo poslovnega okolja. Sprememba je prišla šele ob koncu leta, zato podjetja dodatne finančne obremenitve niso mogla vključiti v finančne plane.
Gre za nov strošek v višini skoraj pol milijarde evrov, kar bi lahko dodatno poslabšalo likvidnost podjetij, je dejal Smole. Problematiziral je tudi združitev več področij urejanja v istem zakonu, kar po mnenju delodajalcev ustvarja pravno nepredvidljivost. Ker zakon združuje delovnopravne in davčne vsebine, nastaja ustavno sporen položaj z vidika referenduma, saj o davčnih zakonih referenduma ni mogoče razpisati, o zimskem regresu pa bi se ga lahko.
Po mnenju pobudnikov zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo. Za zavezance v sistemu normiranih odhodkov uvaja strožji režim, pri čemer se izpolnjevanje pogojev presoja na podlagi podatkov iz leta 2025 in starejših, torej iz obdobja pred uveljavitvijo zakona.
Predstavnica delojemalcev Lidija Jerkič je zavrnila očitke o odsotnosti socialnega dialoga. Delodajalci so se mu po njenih besedah z neudeležbo na seji Ekonomsko-socialnega sveta sami odrekli.
Predstavnik obrtnikov Aleš Pulko je pojasnil, da gospodarstvo ne nasprotuje izplačilu zimskega regresa, pač pa izplačilu v letu 2025. Ideja o obvezni božičnici se je pojavila septembra, v času ohlajanja evropskega gospodarstva, podjetja pa je niso mogla vključiti v finančne projekcije.
Zakon o pravici do zimskega regresa je bil sprejet 11. novembra z 48 glasovi za in enim proti. Določa novo delovnopravno pravico v višini polovice minimalne plače, kar za leto 2025 znaša 639 evrov. Znesek je neobdavčen in oproščen plačila prispevkov. Podjetja z likvidnostnimi težavami lahko pod določenimi pogoji izplačilo zamaknejo do 31. marca 2026.
2 Odgovora
Razumem obe strani. Delavci zaslužijo božičnico, podjetja pa zaslužijo predvidljivost. Morda bi bil kompromis: obvezna božičnica od naslednjega leta, letos pa prostovoljna
Ideja je dobra, izvedba manj. Ko se stvari sprejemajo na hitro in brez konsenza, ostane grenak priokus – ne glede na to, kdo ima prav