Poslanci Državnega zbora danes razpravljajo o državnem proračunu za leto 2027, potem ko ga je prejšnji teden Državni svet zavrnil. Gre za finančni načrt z 18,1 milijarde evrov odhodkov in 16 milijardami evrov prihodkov, kar pomeni primanjkljaj 2,1 milijarde evrov oziroma 2,8 % BDP.
Proračun prihaja v času, ko se Slovenija sooča s trojnim izzivom: potrebo po nadaljevanju obnove po lanskih poplavah, pritiski za zvišanje plač v javnem sektorju ter rastočimi pričakovanji na področju zdravstva in socialne zaščite. Hkrati obnovljena fiskalna pravila EU zahtevajo disciplino – primanjkljaj mora ostati pod 3 % BDP.
Kaj prinaša proračun
Za državljane proračun predvideva nadaljevanje reforme plač v javnem sektorju, ki poteka od začetka leta. Večje naložbe so napovedane v zdravstvu in novem sistemu dolgotrajne oskrbe, na ravni lokalnih skupnosti pa povprečnina za občine narašča na 810 evrov na prebivalca.
Gospodarstvu vlada obljublja naložbe v konkurenčnost in inovacije, s poudarkom na prehodu v gospodarstvo z visoko produktivnostjo. Prednost ostajajo znanost, razvoj ter ukrepi za spodbujanje zasebnih investicij.
| Proračun 2027 | Znesek |
|---|---|
| Prihodki | 16,0 mrd € |
| Odhodki | 18,1 mrd € |
| Primanjkljaj | 2,1 mrd € (2,8 % BDP) |
| Povprečnina za občine | 810 € / prebivalec |
Vir: Ministrstvo za finance RS, Državni zbor
Sindikati izborili več za delavce
V zadnjem trenutku je vlada s sindikati dosegla dogovor o večji uskladitvi dohodninskih olajšav za leto 2026 – namesto prvotno načrtovanih 3,7 odstotka bo uskladitev znašala 5,55 odstotka. To pomeni, da bo za dohodnino razbremenila zavezance za skupaj 150 milijonov evrov, kar je 50 milijonov več od prvotnega načrta. Zaposleni z minimalno plačo bodo tako prihodnje leto pri neto plači pridobili okoli 220 evrov letno, tisti s povprečno plačo okoli 130 evrov, zaposleni z dvakratno povprečno plačo pa okoli 250 evrov letno.
Zakaj kontroverze
Državni svet opozarja, da proračun “pretirano povečuje javno porabo in zadolževanje”. Opozicija gre korak dlje in trdi, da so številke netransparentne ter da manjkajo jasni razvojni prioriteti. Kot primera slabega upravljanja z javnim denarjem opozicija navaja sporno nakup stavbe na Litijski cesti in računalnike, ki še vedno ležijo v skladišču.
Po drugi strani vlada poudarja, da so sistemske reforme – od plač do dolgotrajne oskrbe – neizogibne in da bo njihovo odlaganje proračun v prihodnje le podražilo.
Današnja razprava bo pokazala, koliko manevrskega prostora je med fiskalnimi pravili EU, ambicijami vlade in skepticizmom opozicije. Slovenija mora najti ravnotežje med potrebo po naložbah in vzdržnostjo javnih financ – uravnoteženje, ki postaja vse težje v času, ko državljani pričakujejo več, gospodarska rast pa se upočasnjuje.
