Kot je sporočila agencija Gaisberg Consulting v imenu stečajnega upravitelja avstrijske BIA Separations, je Oberlandesgericht Wien 19. februarja potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča v Eisenstadtu, da pogodbe o prenosu patentnih in distribucijskih pravic na slovensko družbo Sartorius BIA Separations niso veljavne. Odločitev zadeva prevzem, ki ga je nemški Sartorius leta 2020 plačal 430 milijonov evrov.
Višje deželno sodišče na Dunaju (OLG Wien) je z odločbo 3 R 121/25y z dne 19. februarja 2026 v pretežnem delu potrdilo sodbo deželnega sodišča v Eisenstadtu iz maja 2025. Po ugotovitvah obeh sodišč patentne in distribucijske pravice za tehnologijo CIM, ki je temelj poslovanja ajdovske družbe Sartorius BIA Separations, niso bile veljavno prenesene na slovensko družbo. Pripadajo avstrijski BIA Separations GmbH, ki je od leta 2015 v stečaju.
V jedru spora je t. i. aneks št. 10 k domnevni pogodbi o sodelovanju z dne 18. oktobra 2007. Ta dokument naj bi slovenski družbi od leta 2015 zagotovil svetovno ekskluzivo za distribucijo izdelkov CIM ter lastništvo nad povezanimi patenti in pravicami intelektualne lastnine. Že prvostopenjsko sodišče je oba dokumenta razglasilo za nična. OLG Wien je to ugotovitev ohranilo v celoti.
Po navedbah stečajnega upravitelja avstrijske družbe Michaela Wagnerja so sodišča presodila, da gre pri spornih pogodbah za dokumente, ki so bili naknadno sestavljeni in antidatirani z namenom oškodovati avstrijsko stečajno maso. Sodba deželnega sodišča v Eisenstadtu je ugotovila, da so revizorji že leta 2012 opozorili na neskladja pri lastništvu patentov. Direktor slovenske družbe Aleš Štrancar in Matej Penca sta po ugotovitvah sodišča med letoma 2013 in 2015 oblikovala pogodbo o sodelovanju, datirano nazaj na oktober 2007, ter jo dopolnjevala z aneksi. Dokumenti niso bili potrjeni ne s strani nadzornega sveta ne skupščine avstrijske družbe.
OLG Wien je stečajni masi prisodilo 1,22 milijona evrov z obrestmi, skupaj okrog 1,5 milijona evrov, ki jih mora slovenska družba plačati. Poleg tega mora Sartorius BIA Separations razkriti vse prihodke od prodaje izdelkov CIM zunaj Slovenije od aprila 2015 naprej ter predložiti podatke o vseh patentnih pravicah, prenesenih na slovensko družbo od tega datuma. Iz teh obveznosti lahko izhajajo občutno višji zahtevki stečajne mase. Redna revizija ni bila dovoljena, kar pomeni, da je mogoča le še izredna revizija.
Medtem ko avstrijska sodišča ugotavljajo neveljavnost prenosa pravic, so slovenska odločila drugače. Okrožno sodišče v Novi Gorici je novembra 2024 v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek avstrijske BIA Separations za plačilo 82,8 milijona evrov odškodnine, ki ga je vložil stečajni upravitelj Wagner. Sodišče je tožbo zavrnilo iz procesnih razlogov, med drugim ker je presodilo, da je bila vložena prepozno in da je o ravnanju v prisilni poravnavi leta 2018 že bilo pravnomočno razsojeno. Višje sodišče v Kopru je junija 2025 pritožbo zavrnilo in sodba je postala pravnomočna. Po poročanju regionalne Obale sta se obe strani po tej odločitvi izrazili. Štrancar je sodbo označil za dokaz, da Wagnerjeve navedbe niso utemeljene. Wagner pa je poudaril, da koprska odločitev ne vpliva na sodbo iz Eisenstadta, ki obravnava povsem drug pravni temelj.
Ozadje spora sega v leto 2007, ko je bila avstrijska BIA Separations GmbH ustanovljena kot holdinška družba, ki je pritegnila vlagatelje za financiranje razvoja tehnologije CIM. Avstrijska družba je imela 75-odstotni delež v slovenski BIA Separations in financirala njene raziskave. Leta 2015 je avstrijska družba končala v stečaju. Med prisilno poravnavo slovenske družbe leta 2018 so bili dotedanji lastniški deleži razveljavljeni, upniki pa so terjatve pretvorili v kapital. Avstrijska družba je s tem izgubila lastniški delež v slovenski hčerinski družbi. Novembra 2020 je Sartorius zaključil prevzem BIA Separations za 360 milijonov evrov, od tega 240 milijonov v gotovini in 120 milijonov v delnicah Sartorius Stedim Biotech. Z dodatnimi izplačili, vezanimi na poslovno uspešnost, je skupna vrednost narasla na okrog 430 milijonov evrov. Šlo je za enega največjih prevzemov zasebnega podjetja v zgodovini Slovenije.
Dunajska sodba zato postavlja temeljno vprašanje: če patentne pravice in distribucijske pravice za CIM tehnologijo po ugotovitvah dveh avstrijskih sodišč pripadajo avstrijski stečajni masi, na čem temelji vrednost, za katero je Sartorius plačal 430 milijonov evrov?
Po podatkih bonitetne hiše CompanyWall ima Sartorius BIA Separations bonitetno oceno CCC, ki označuje podjetja v resnih finančnih težavah z visokim tveganjem stečaja. Družba je leta 2023 ustvarila 22,4 milijona evrov prihodkov in zaposlovala 242 ljudi. Podjetje, ki ga še vedno vodi Štrancar, razvija in proizvaja monolitne kromatografske kolone za farmacevtsko industrijo ter sodeluje pri razvoju zdravil za genske bolezni in cepiv.
Štrancar je po prvostopenjski sodbi v Eisenstadtu maja 2025 za Primorske novice zanikal, da bi bile pogodbe ponarejene. Po pisanju STA je na družbenem omrežju X zapisal, da datum na dokumentu res ne ustreza datumu podpisa, a da to ni ponarejanje. Sodišče v Eisenstadtu po njegovem sodi po naročilu, vložil pa je tudi ovadbo zoper Wagnerja in dva avstrijska podjetnika, Josefa Schrolla in Christiana Hureka, zaradi suma izsiljevanja in nedovoljenega dajanja daril. Na odločbo OLG Wien z 19. februarja slovenska družba do objave tega članka ni javno odgovorila.
Vzporedno poteka tudi sodni postopek v Združenih državah Amerike. Po poročanju portala Necenzurirano je Wagner marca 2025 pred sodiščem v Delawaru sprožil zahtevo po 15. poglavju stečajnega prava in pridobil dovoljenje za preiskavo poslovanja ameriške družbe BIA Separations Inc. Štrancar je v popravku za Siol januarja 2026 zanikal kakršne koli nepravilnosti in poudaril, da je bilo podjetje ustanovljeno leta 2007 kot distributer za trg ZDA in Kanade.
Za stečajno maso avstrijske BIA Separations GmbH stoji okrog 188 pretežno avstrijskih malih vlagateljev, ki so prek holdinga vložili skupaj 13 milijonov evrov v razvoj tehnologije. Andreas Schreibmaier iz Auxil Treuhand, ki zastopa te vlagatelje, je ob dunajski odločbi dejal, da sodba krepi zaupanje v avstrijski finančni sistem in da pričakuje, da bodo zdaj ukrepali tudi organi pregona.
Odločba OLG Wien ni končna. Slovenska stran lahko vloži izredno revizijo. Pred sodiščem v Eisenstadtu se bo nadaljevala obravnava o finančnih posledicah ugotovljenih neveljavnosti. Vzporedno tečejo postopki v ZDA. Zgodba o tem, komu pripadajo pravice do ene najpomembnejših biotehnoloških inovacij v tej regiji, se bo pisala še leta.
