Državni zbor je v sredo s 49 glasovi za in sedmimi proti potrdil novelo zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Novela naj bi pospešila oblikovanje strokovnega odbora, ki bo presodil, koliko so bili vlagatelji oškodovani ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014. Ta odbor se dvanajst let pozneje še vedno ni konstituiral.
Decembra 2013 in konec leta 2014 je Banka Slovenije v okviru sanacije šestih bank – NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje, Probanke in Factor banke – izbrisala delnice in podrejene obveznice v skupni vrednosti 963 milijonov evrov. Država je banke dokapitalizirala s petimi milijardami, breme pa so nosili tudi vlagatelji: od zavarovalnic in pokojninskih družb do malih delničarjev, ki so kupovali na bančnih okencih.
Ustavno sodišče je leta 2016 ugotovilo, da razlaščenci niso imeli učinkovitega sodnega varstva. Rok za odpravo neustavnosti je potekel maja 2017, zakonodajalec pa se je odzval šele konec leta 2019 s prvim zakonom. Ta je bil leta 2023 v celoti razveljavljen.
Maja 2024 je Državni zbor sprejel nov zakon ZPSVIKOB-1. Ta predvideva sedemčlanski strokovni odbor, ki bo pripravil predhodno mnenje: ali so bili imetniki z izrednimi ukrepi bolj prikrajšani, kot bi bili v hipotetičnem stečaju? Če bo odgovor pritrdilen, bo vlada pripravila poravnalno shemo – 60 odstotkov ugotovljene škode.
Toda tudi ta zakon je obtičal. Okrožno sodišče v Mariboru je sklep o začetku postopka izdalo šele septembra 2024. Seznam kandidatov za člane odbora še ni dokončen – vloženi so bili predlogi za izločitev posameznikov. Neuradno naj bi vlada predlagala profesorico Jernejo Prostor in nekdanjega stečajnega upravitelja Leona Benigarja Tošiča.
Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Tadej Kotnik, ki je z izbrisom izgubil okoli 350.000 evrov, za medije že leta opozarja, da ne ve več, koga naj predlagajo: vse kandidate združenj sta vlada in Banka Slovenije izločili.
Evropsko sodišče za človekove pravice je septembra 2021 v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji razsodilo, da država ni zagotovila učinkovitega pravnega sredstva razlaščenim. Marca 2025 je isto sodišče zavrnilo nadaljnje pritožbe z obrazložitvijo, da morajo razlaščenci najprej izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja novi zakon.
Ministrstvo za finance je ob potrjeni noveli pojasnilo, da ta poenostavlja postopek oblikovanja odbora. Novela začne veljati v začetku februarja, petnajsti dan po objavi v Uradnem listu. Zamudne obresti po nekaterih izračunih že presegajo 600 milijonov evrov – brez premika bodo kmalu presegle samo glavnico.
Medtem tožilstvo še vedno zbira dokaze za obtožnico zoper nekdanje člane Sveta Banke Slovenije. Država je svoje deleže v saniranih bankah – z izjemo 25 odstotkov NLB – že zdavnaj prodala.
Med največjimi oškodovanci so zavarovalnice in pokojninske družbe. Zavarovalnica Maribor je bila največja imetnica podrejenih obveznic z več kot 13 milijoni evrov, Triglav je ostal brez dobrih sedmih milijonov. Paradoks: tudi država sama je z izbrisom obveznic, ki jih je imela, izgubila skoraj 13 milijonov.
Dvanajst let po sanaciji je jasno eno: cena za stabilizacijo bančnega sistema je bila bistveno višja od same dokapitalizacije. Uničila je zaupanje v kapitalski trg in Slovenijo uvrstila na dno EU po vlaganjih prebivalcev v vrednostne papirje. Več kot 100.000 razlaščencev še vedno čaka, ali bodo sploh kdaj dočakali pravico.
