Dve tretjini podjetij dviguje plače, a glavni razlog za odhode je še vedno denar

Delež slovenskih delodajalcev, ki za prvo polletje 2026 napovedujejo zvišanje plač, se je v šestih mesecih več kot podvojil — z 29 na 65 odstotkov. V štiriletnih podatkih raziskave Manpower Slovenija o trendih gibanja plač in zaposlovanja (SATR) ta skok ni novost — enako nihanje se ponavlja od leta 2022, razlog številka ena za odhod zaposlenih pa ves ta čas ostaja isti: boljše plačilo pri konkurenci.

Osem zaporednih polletij, ki jih zajema raziskava Manpowerja, pokaže celoten cikel. V H1 2022 je plače dvigalo 76 odstotkov delodajalcev, v H2 2022 je ta delež padel na 63 odstotkov, v H2 2023 se je zrušil na vsega 27. Sledil je skok nazaj na 60 v H1 2024, nov padec na 29 v H2 2025, zdaj ponovni odboj na 65. Nihanje je skoraj mehanično — vsako prvo polletje prinese val dvigov, vsako drugo umik.

Razlog je v ustroju slovenskega trga dela. Na začetku leta se usklajujejo minimalna plača, kolektivne pogodbe, interni plačni sistemi. Letos je bila minimalna plača januarja dvignjena na 1.482 evrov bruto — 16-odstoten skok, ki je sprožil val kritik gospodarstvenikov. Podjetja odgovorijo na pritiske, ki so se nakopičili skozi jesen. Ko dvige izvedejo, nastopi premor. Nato se vse ponovi, stroški pa naraščajo — po oceni Banke Slovenije bo nominalna rast plač v napovednem obdobju povprečno znašala 5,4 odstotka, kar že presega rast produktivnosti dela in načenja stroškovno konkurenčnost gospodarstva.

Inflacijo kot razlog za letošnji dvig po podatkih Manpowerja navaja 55,9 odstotka podjetij, zadrževanje zaposlenih pa 50,4 odstotka. Večina dvigov ostaja zmerna — 54 odstotkov delodajalcev načrtuje zvišanje do pet odstotkov, le slaba desetina med šest in deset. Raziskava SATR kaže, da bo 43 odstotkov podjetij plače dvignilo vsem zaposlenim, s čimer skušajo ohraniti notranjo pravičnost.

Povprečna fluktuacija v slovenskih podjetjih je v letu 2025 znašala 9,8 odstotka. Najnižja v štirih letih merjenja, res — v podjetju s sto zaposlenimi pa to še vedno pomeni skoraj deset odhodov na leto. In ko Manpower vpraša, zakaj ljudje odhajajo, 39 odstotkov delodajalcev navede isti razlog kot vsako leto doslej: boljše plačilo pri konkurenci. Če 65 odstotkov podjetij sočasno dviguje plače, večina za primerljiv odstotek, se relativna prednost izniči — zaposleni pa vseeno prestopijo. Ne nujno zato, ker je razlika v plači objektivno velika. Morda zato, ker dvig pri obstoječem delodajalcu nikoli ne zaživi kot priznanje, temveč kot samoumevnost.

Makroekonomsko ozadje stvar le zaostruje. Slovenska gospodarska rast je bila v letu 2025 po podatkih Statističnega urada le 1,1-odstotna, povprečna mesečna bruto plača pa je znašala 2.536 evrov. Brezposelnost raste — po podatkih Eurostata je novembra 2025 dosegla pet odstotkov, porast za 1,5 odstotne točke v enem letu, največ v celotni EU. Po podatkih Manpowerja se obenem skoraj polovica delodajalcev sooča s težavami pri pridobivanju ustreznih delavcev. Brezposelnih je več, kadrov pa ne.

Nives Orešnik, direktorica kadrovskih storitev pri Manpower Slovenija, opozarja, da zgolj zvišanje plač ne zadostuje. Podjetja bodo morala več pozornosti nameniti razvoju kadrov, delovnim pogojem in kakovosti vodenja, je poudarila ob objavi raziskave. Med razlogi za fluktuacijo, ki jih beleži SATR, za boljšo plačo sledijo upokojitve (36 odstotkov), neugodni delovni pogoji (22 odstotkov) in odpuščanja s strani podjetja (22 odstotkov). Težave pri uvajanju novih zaposlenih navaja 12 odstotkov delodajalcev, nekompatibilnost z nadrejenimi pa skoraj toliko. Višja plača ne odpravi nobenega od teh razlogov, 87 odstotkov delodajalcev pa pri dodatnih ugodnostih ne načrtuje nobenih sprememb — teambuildingi, jubilejne nagrade, božičnice ostajajo enake.

Najostrejša je slika v proizvodnji. Tri četrtine proizvodnih podjetij dviguje plače — več kot v katerikoli drugi panogi — kar 49 odstotkov proizvajalcev pa navaja boljše plačilo drugod kot prvi razlog za odhode, deset odstotnih točk nad slovenskim povprečjem. Obenem 80 odstotkov proizvodnih podjetij poroča o težavah pri iskanju delavcev za proizvodni oddelek. Proizvodni delavci so med najbolj iskanimi profili na trgu, premik med delodajalci je enostaven in hiter. Panoga plačuje vse več, ravno iz nje pa ljudje odhajajo najlažje.

IT panoga je na drugem koncu. IT podjetja dvigujejo plače v 69 odstotkih primerov, razlogi za odhode pa se tu občutno razlikujejo — namesto plače prevladujeta organizacijska klima in odnos z nadrejenimi. Fluktuacija v IT je najnižja med vsemi panogami, 7,6 odstotka, božičnice pa daleč najvišje, s povprečjem 1.175 evrov. Kar 94 odstotkov IT podjetij ne načrtuje sprememb pri ugodnostih — in ravno v tej panogi ljudje odhajajo najmanj.

V trgovini na drobno in veleprodaji je fluktuacija v letu 2024 skočila na 13,6 odstotka, nato pa se je lani umirila na 10,1 odstotka. Neto napoved zaposlovanja v trgovini za H1 2026 je po podatkih SATR najnižja med panogami — le 33 odstotkov. Gradbeništvo in bančništvo sta na nasprotnem koncu: obe panogi v 75 odstotkih dvigujeta plače in načrtujeta najintenzivnejše zaposlovanje. Banke pri tem nimajo večjih kadrovskih težav, gradbinci pa se soočajo s kroničnim pomanjkanjem fizičnih delavcev.

Štiriletna baza podatkov Manpowerja že omogoča ločevanje sezonskih nihanj od globljih premikov. Fluktuacija se res znižuje — z 12,4 odstotka leta 2022 na 9,8 leta 2025. Delež podjetij, ki dvigujejo plače, niha v istem koridorju med 60 in 76 odstotki v vsakem prvem polletju — zaposleni pa še vedno odhajajo pretežno zaradi denarja. Podjetja plačne dvige že štiri leta uporabljajo kot odgovor na težave, ki niso plačne — delovne pogoje, vodstvene kompetence, karierni razvoj. In vsakih šest mesecev upajo, da bo tokrat dovolj.