Dvig obrestnih mer ECB vse bolj verjeten: kaj hormuška kriza pomeni za evropska podjetja in potrošnike

Še 27. februarja je bil konsenz evrskih obrestnih derivatov čvrst; ECB bo letos rezala obrestne mere. Štirinajst dni pozneje, ko je Hormuška ožina 14. dan zapored zaprta za tankerje, Brent pa se giblje pri 100 dolarjih za sod, finančna napovedna platforma Polymarket ocenjuje verjetnost dviga ključne obrestne mere ECB pri 42 odstotkih. Goldman Sachs, Oxford Economics in Bank of America so objavili analize, ki Evropi, katere večina držav je neto uvoznic nafte in plina, ne obetajo lahkih mesecev.

Evrsko območje je leto začelo z inflacijo pri 1,9 odstotka in napovedmi, ki so jih podpirali nemški fiskalni impulz ter okrevanje domačega povpraševanja. Goldman Sachs je pred konfliktom za leto 2026 pričakoval rast evrskega območja pri 1,3 odstotka. Sven Jari Stehn, glavni evropski ekonomist banke, je v analizi ta teden zapisal, da je energija “najpomembnejši kanal prenosa iranskega konflikta na rast in inflacijo v Evropi.” Po Goldmanovi oceni vsako 10-odstotno povišanje cen nafte k inflaciji v evrskem območju doda 0,3 odstotne točke. Nafta se je od začetka operacij podražila za 38 odstotkov, kar nakazuje dodaten inflacijski pritisk v višini okrog enega odstotka, v izhodišču, ki je bilo tik pod ciljem ECB.

Bank of America je za Evropo oblikovala tri scenarije, glede na trajanje motnje. Po najverjetnejšem bi se nafta v dveh mesecih umirila pri 80 dolarjih za sod, TTF zemeljski plin pa pri 50 evrih za megavatno uro. Inflacija v evrskem območju bi kratko presegla 3 odstotke, rast bi se upočasnila na 0,8 odstotka, vrnitev k dvoodstotnemu cilju ECB pa bi zdrsnila v zgodnje leto 2027. Recesija v tem scenariju ostaja malo verjetna, a nobeno znižanje obrestnih mer prav tako ne pride v poštev. Ruben Segura-Cayuela, glavni evropski ekonomist Bank of America, ocenjuje, da bi morala ECB, če cene energije ostanejo visoke do septembra, obrestne mere dvigniti za skupno 50 do 75 bazičnih točk.

Oxford Economics je izračunala mejo, pri kateri Evropa ne bo mogla preprečiti krčenja. Ekonomista Ryan Sweet in Bernard May sta modelirala scenarij z Brentom pri 140 dolarjih za sod za osem tednov; negativni učinek na globalni BDP bi do konca leta 2026 znašal okrog 0,7 odstotka, v evrskem območju, Veliki Britaniji in na Japonskem pa bi nastopile blage recesije. Michael Saunders, višji ekonomski svetovalec Oxford Economics, je ocenil, da inflacija v evrskem območju v četrtem četrtletju 2026 preseže dotedanje napovedi za 0,5 do 0,6 odstotne točke, ne glede na scenarij. Madis Muller, član sveta ECB, je ta teden priznal, da se je verjetnost dviga obrestnih mer povečala. Svet ECB se sestane 17. in 18. marca.

Zaenkrat je Brent tik pri 100 dolarjih. IEA je v četrtek sporočila, da vojna “ustvarja največjo prekinitev dobave v zgodovini globalnega naftnega trga”. Zaloge iz sedmih zalivskih držav so do 10. marca znižane za najmanj 10 milijonov sodov na dan, rekordnih 400 milijonov sodov, sproščenih iz strateških rezerv, pa cen ni ustavilo. Trg terminskih pogodb ostaja visoko po celotni krivulji, kar kaže, da borzni trgovci trajnejše motnje v dobavi ocenjujejo kot verjetnejše od kratkoročnih.

Ekonomisti vse glasneje omenjajo stagflacijo. Henry Cook, višji evropski ekonomist pri MUFG Bank, je ocenil, da so “stagflacijska tveganja narasla,” Martina Daga iz milanske investicijske hiše AcomeA pa je opozorila na sekundarne učinke; ko se višji stroški energije prenesejo na plače in storitve, inflacijski val dobi lastno dinamiko in ga centralna banka ne more gasiti z ohlapnejšo politiko. Goldman Sachs meni, da bi ECB k dvigu obrestnih mer posegla le v skrajnem scenariju. Ta scenarij ima zdaj ime in ceno – 140 dolarjev za sod, osem tednov.

Za Slovenijo, ki nafte in plina ne pridobiva doma, gre vsaka podražitev energije na uvoznem trgu neposredno v stroške potrošnikov in podjetij. Diesel je v Franciji že presegel 2 evra za liter, v Bosni in Hercegovini so cene goriva v dveh tednih poskočile za 25 odstotkov. Če bo ECB spomladi namesto znižanja dvignila obrestne mere, se bo podražilo tudi financiranje podjetij in stanovanjskih kreditov. Trg derivatov to možnost ceni pri 42 odstotkih. Pred 14 dnevi je bila pri 12.