Državni zbor je soglasno potrdil dolgo pričakovani zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Ta zakon vzpostavlja stalno shemo, ki jo bo vlada lahko aktivirala ob naravnih nesrečah, krizah ali drugih izrednih razmerah, s čimer želi zaščititi podjetja in ohraniti delovna mesta.
Do subvencije bodo upravičena podjetja in fizične osebe, ki so vpisane v poslovni register ali register kmetijskih gospodarstev in zaposlujejo delavce s polnim delovnim časom. Pomembno je, da podjetja niso v stečajnem postopku, nimajo neporavnanih obveznosti do države in niso neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna.
Za pridobitev pomoči mora vsaj 30 odstotkov zaposlenih mesečno opravljati manj kot 90 odstotkov svojega običajnega dela, delovni čas pa se mora skrajšati za od pet do največ 20 ur na teden. Država bo preko Zavoda RS za zaposlovanje subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa, vendar ne več kot 50 odstotkov zadnje znane povprečne plače.
Pravice in obveznosti zaposlenih
Delavci, ki bodo vključeni v shemo, se bodo morali v petih delovnih dneh prijaviti v posebno evidenco pri zavodu in o tem obvestiti delodajalca. V času skrajšanega delovnega časa bodo imeli pravico in dolžnost sodelovati v usposabljanju ali izobraževanju, za kar bodo prejeli dodatke za udeležbo in prevoz. Usposabljanja bo zavod objavil na svoji spletni strani, uspešni udeleženci pa bodo prejeli tudi nagrado v višini 100 evrov.
Podjetja, ki bodo v enem letu od prejema subvencije izplačevala dobičke ali nagrade, bodo morala prejeta sredstva vrniti. Prav tako zakon določa, da si lahko podjetja v drugem in tretjem letu po prejemu pomoči izplačajo dobičke in nagrade, vendar bodo morala v tem primeru vrniti polovico vrednosti prejete subvencije.
Zakaj je zakon pomemben?
Delodajalci so na uvedbo stalne sheme dolgo čakali, saj jih je zaskrbelo morebitno zapiranje delovnih mest v času kriz, kot je bila nedavna kriza v avtomobilski industriji. Doslej je država skrajšanje delovnega časa subvencionirala le v dveh izrednih obdobjih – med gospodarsko krizo 2009-2012 in med pandemijo covida-19. Zdaj pa bo ta ukrep postal trajen in pripravljen za hitro uporabo ob morebitnih prihodnjih krizah.
