Če kaj, je evropska avtomobilska politika zadnjih let polna nasprotujočih si ciljev, ki se skušajo ujeti v skupno zgodbo, a se pogosto ne. Na eni strani Evropska komisija pospešuje elektrifikacijo z obveznimi kvotami, ki bodo že v nekaj letih preoblikovale skoraj celoten trg. Na drugi strani pa še vedno ostaja odprto vprašanje motorjev z notranjim zgorevanjem in t. i. e-goriv, ki naj bi bila po letu 2035 njihova rešitev. A številke ne lažejo. E-goriv bo malo, kvote bodo ogromne, politika pa razdvojena.
Do leta 2035 naj bi bilo na voljo toliko e-goriv, da bi lahko poganjala le približno 2 % vseh avtomobilov na evropskih cestah, kar je okoli 5 milijonov od 287 milijonov vozil v EU. To ni ocena iz kakšnega aktivističnega dokumenta, ampak iz analize Transport & Environment ter tržnih napovedi Market Data Forecast. E-goriva ne bodo rešila evropske mobilnosti. Lahko bodo rešila le simboliko.
Kolikor litrov, toliko evrov
Če pogledamo cene danes, je slika še manj prijazna. E-goriva trenutno stanejo med 4 in 6 evrov na liter, torej od dvakrat do trikrat več kot klasični bencin. Napovedi za leto 2035 pa govorijo o ceni nad 2 evra na liter, kar bi bilo sicer ceneje kot danes, a še vedno precej dražje od fosilnih goriv. Tudi biogoriva ne bodo čudežna rešitev, saj je surovin omejeno, povpraševanje pa narašča.
Evropska komisija se zato zapleta v lastne načrte. Komisar Apostolos Tzitzikostas je pred kratkim potrdil, da bodo motorji z notranjim zgorevanjem ostajajo dovoljeni tudi po letu 2035, vendar le, če bodo uporabljali e-goriva ali biogoriva. Politični pritisk je največji v Nemčiji, kjer koalicija SPD–Zeleni–FDP poskuša v evropske uredbe izsiliti 10-odstotni delež klasičnih motorjev po letu 2035. Berlin si ne more privoščiti, da bi popolnoma odrezal svojo avtomobilsko industrijo od motorjev, v katerih je kraljevala stoletje.
A številke so neusmiljene. Če bo e-goriv le za 2 % vozil, kdo bo določil, kdo jih sme uporabljati? Premium segment? Zbiratelji? Državni organi? Policija? Ali pa bo šlo za luksuz, primerljiv s tem, kot bi si danes nekdo lastil star letalski motor?
To vprašanje bo postalo ključno, ko bo Komisija predstavila t. i. avtomobilski paket, ki je po informacijah Electrive in The Driven načrtovan za 16. december 2025, z možnostjo zamika v januar.
Kvote, ki preoblikujejo trg
Medtem pa Evropska komisija pripravlja nekaj, kar bo imelo veliko bolj neposreden vpliv na vsakodnevno življenje podjetij in voznikov. To so obvezne kvote električnih vozil v poslovnih flotah.
- 50 % električnih vozil v flotah do leta 2027
- 90 % električnih vozil v flotah do leta 2030
Te kvote se ne nanašajo na nekaj odstotkov trga, temveč na njegovo jedro. Poslovne in javne flote predstavljajo okoli 60 % vseh novih registracij v EU.
Na eni strani je e-goriv premalo za 2 % vozil, na drugi strani pa kvote, ki naj bi v nekaj letih elektrificirale skoraj dve tretjini trga. Evropa igra dve igri hkrati.
Slovenija še vedno za evropskim povprečjem
Pri nas zgodba elektrifikacije poteka nekoliko počasneje, a je napredek očiten. Oktobra 2025 je delež prodanih električnih vozil v Sloveniji dosegel 10,36 %, kar predstavlja 94-odstotno rast glede na leto 2024. To je dobra novica, čeprav še vedno zaostajamo za evropskim povprečjem, kjer vodijo Norveška, Švedska in Nizozemska (čeprav Norveška formalno ni v EU, je merilo za e-mobilnost).
Slovenija ostaja omejena z dvema ključnima izzivoma. Prvi je polnilna infrastruktura, ki raste počasneje od števila vozil, druga pa višje cene električnih vozil, ki so kljub padcem še vedno nedostopne za velik del prebivalstva.
Zato bo uvajanje flotnih kvot za Slovenijo posebej zahtevno. Podjetja bodo morala v naslednjih nekaj letih prestrukturirati vozne parke, urediti polnilno infrastrukturo in zagotoviti logistiko, ki bo električne avtomobile dejansko naredila uporabne, ne le usklajene z uredbami.
Avtomobilski paket bo spremenil industrijo ali povzročil kaos
Zaradi nesorazmerja med ponudbo e-goriv in zahtevami po elektrifikaciji mnogi analitiki napovedujejo, da bo paket povzročil več političnega boja kot jasnih odgovorov. Industrija avtomobilov je namreč v tranziciji, kakršne še ni videla.
Na to že opozarjajo proizvajalci luksuznih znamk, ki želijo ohraniti motorje z notranjim zgorevanjem, dobavitelji delov, ki se bojijo izgube delovnih mest, energetska podjetja, ki zagovarjajo večnivojski pristop (EV + e-goriva + vodik) in nevladne organizacije, ki opozarjajo na omejene količine e-goriv.
Težava je v tem, da ne bolj dovolj goriva, četudi dovolimo takšne motorje po letu 2035.
V bistvu se Evropa sooča s paradoksom. E-goriva uradno ostajajo alternativa, a realno gledano ne bodo nadomestila klasičnih goriv. Zato je vprašanje, ali se bo politika moralno odmaknila od motorjev z notranjim zgorevanjem, ali pa bo morala priznati, da jih bo treba pustiti zgolj za nišne segmente.
Elektrifikacija bo prevladala
Za povprečnega prebivalca EU je prihodnost jasnejša kot za politiko. E-goriva bodo predraga, premajhna in prepočasna za množično uporabo. Motorji z notranjim zgorevanjem bodo ostali v omejenih nišah.
Za podjetja pa bo sprememba bolj dramatična. Flote bodo morale v nekaj letih postati skoraj povsem električne, stroški prehoda bodo visoki, a dolgoročno bo delovanje verjetno cenejše.
Logistika, kot je polnilna infrastruktura, upravljanje baterij in dnevna razpoložljivost vozil, bo ključna, saj bodo e-goriva za večino podjetij irelevantna.
Če bo Evropska komisija do leta 2030 vztrajala pri 90 % električnih vozil v flotah, bo tržni delež električnih avtomobilov hitro presegel 60–70 %. To bo preoblikovalo ne le prodajo avtomobilov, temveč tudi servise, energetsko infrastrukturo, navade voznikov in ekosistem dobaviteljev.
Evropa se zdaj nahaja na razpotju med realnostjo in ambicijo. E-goriva je ideja, ki obljublja čisto prihodnost brez odrekanja motorjem, ki jih imamo radi. A dejanska slika je jasna. E-goriv bo premalo in bodo predraga, da bi lahko podprla množično mobilnost. Zato je elektrifikacija postala ne le politična usmeritev, ampak ekonomska nuja.
Preberite več:
Vprašanje ni več, ali bodo električna vozila prevladala, saj je to neizogibno. Vprašanje je, koliko časa bo trajalo in kako drago bo.
2 Odgovora
Kot lastnik manjšega prevozniškega podjetja me skrbi. Do leta 2030 naj bi bilo 90 % flote električne – ampak kje bom polnil 15 tovornjakov? Infrastruktura za osebne avte komaj stoji, za tovorni promet pa sploh ni načrta
E-goriva po 4 evre na liter za 2 % vozil. To ni rešitev, to je okras za politični kompromis. Električni avtomobili bodo prevladali, ker morajo – ne ker so popolni, ampak ker alternative ni.