Europska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v februarski izdaji poročila izboljšala napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Za leto 2026 zdaj pričakuje 2,2-odstotno rast BDP, kar je 0,2 odstotne točke več od septembrske ocene. Leta 2027 naj bi se rast še nekoliko okrepila (na 2,4 odstotka).
Slovensko gospodarstvo je stagniralo v prvem polletju leta 2025, zaključilo pa je z okoli odstotkom rasti. Industrijo in investicije je obremenjevala negotovost v svetovni trgovini, gradbeništvo pa je ostalo eden glavnih nosilcev aktivnosti. Inflacija je v povprečju znašala približno 2,5 odstotka, rast plač pa je pospešila na okoli sedem odstotkov, predvsem zaradi reforme v javnem sektorju in pomanjkanja delovne sile.
Geopolitika manj boleča, kot se je zdelo
EBRD ocenjuje, da so geopolitična trenja in trgovinski spori še vedno dejavnik tveganja, vendar je njihov vpliv na svetovno trgovino za zdaj manj izrazit od prvotnih pričakovanj. Prilagoditve dobavnih verig in rast povpraševanja po izdelkih, povezanih z umetno inteligenco, so podprle gospodarsko aktivnost v regiji.
Za Slovenijo je pomembno tudi dejstvo, da ostaja vključena v švicarsko farmacevtsko dobavno verigo. Nedavni dogovor med ZDA in Švico, ki je carine za farmacevtske proizvode omejil na 15 odstotkov, je zmanjšal tveganje za izvozno usmerjena podjetja.
Primerjava napovedi za Slovenijo
Slovenija se po napovedih večine institucij giblje v območju zmerne, približno dvoodstotne rasti.
| Institucija | 2026 | 2027 |
| EBRD (februar 2026) | 2,2 % | 2,4 % |
| Banka Slovenije (december 2025) | 2,2 % | 2,4 % |
| Evropska komisija (november 2025) | 2,4 % | 2,6 % |
| OECD (december 2025) | 2,3 % | 2,3 % |
| IMF (november 2025) | 2,2 % | 2,3 % |
| UMAR (september 2025) | 2,1 % | 2,2 % |
Razlike med napovedmi so majhne, kar pomeni, da mednarodne institucije trenutno vidijo slovensko gospodarstvo kot razmeroma stabilno, brez izrazitih odstopanj navzgor ali navzdol.
Zahodni Balkan po slabšem letu 2025 znova navzgor
Posebej zanimiva je primerjava z Zahodnim Balkanom, kjer EBRD za letos pričakuje 3,1-odstotno rast, kar je opazno več od lanskih 2,5 odstotka. Rast v regiji je v prvi polovici lanskega leta sicer upadla na 2,4 odstotka, k čemur so prispevali prelivanje učinkov šibkejše gospodarske aktivnosti v napredni Evropi in šibkejši gradbeni sektor ter naložbe v Srbiji. Srbija, ki je lani zrasla za dva odstotka, naj bi letos pospešila na tri odstotke, prihodnje leto pa na 3,8. Albanija ohranja stabilno 3,5-odstotno rast, Severna Makedonija naj bi letos dosegla 3,2 odstotka. Do leta 2027 EBRD zahodnemu Balkanu napoveduje 3,5-odstotno rast, pri čemer jo bo poganjalo pričakovano okrepljeno javno investiranje.
Hrvaška, ki jo EBRD uvršča med jugovzhodne članice EU skupaj z Bolgarijo, Grčijo in Romunijo, se po letih nadpovprečne rasti ohlaja. Celotna skupina je lani zabeležila le 1,6-odstotno rast, letos pa EBRD zanjo napoveduje 1,7 odstotka. Romunija ostaja v najšibkejšem položaju in bo po besedah EBRD morala v celoti izkoristiti evropska sredstva za spodbujanje rasti.
Spodaj je primerjava napovedi za leto 2025 (ocena), 2026 in 2027:
| Država / regija | 2025 | 2026 | 2027 |
|---|---|---|---|
| Zahodni Balkan | 2,5 % | 3,1 % | 3,5 % |
| Albanija | 3,7 % | 3,5 % | 3,5 % |
| Bosna in Hercegovina | 2,0 % | 2,7 % | 2,8 % |
| Kosovo | 3,7 % | 3,9 % | 3,9 % |
| Črna gora | 3,2 % | 3,2 % | 3,2 % |
| Severna Makedonija | 3,2 % | 3,2 % | 3,3 % |
| Srbija | 2,0 % | 3,0 % | 3,8 % |
| Hrvaška | 3,0 % | 2,7 % | 2,5 % |
| Slovenija | 1,0 % | 2,2 % | 2,4 % |
Za Slovenijo bo ključno, ali se bo zunanje povpraševanje, zlasti iz Nemčije, ki ostaja najpomembnejši trgovinski partner, v letošnjem letu dejansko okrepilo. EBRD poudarja, da bodo pri tem odločilne javne naložbe v infrastrukturo, zlasti pred iztekom rokov za črpanje sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Večina srednjeevropskih držav prav od teh sredstev pričakuje odločilen zagon. Hkrati opozarja, da se celoten vpliv ameriških carin morda še ni v celoti pokazal. Morebitno novo zaostrovanje trgovinskih odnosov bi lahko hitro spremenilo razmere, zlasti za izvozno usmerjena gospodarstva.
Slovenija letos ostaja pod povprečjem Zahodnega Balkana, vendar z bolj stabilno dinamiko. Hrvaška po zelo dobrem letu 2024 postopoma umirja rast, medtem ko Srbija po slabšem letu 2025 znova pospešuje.
EBRD regiji srednje Evrope in Baltika za letos napoveduje 2,9-odstotno rast, celotni regiji delovanja banke pa 3,6 odstotka. Slovenija se tako umešča med stabilna, a ne hitro rastoča gospodarstva.
Ukrajina, katere rast je letos ocenjena na 2,5 odstotka, se sooča z veliko negotovostjo. EBRD je septembrsko napoved za letošnje leto znižala za 0,8 odstotne točke, saj se učinkom ruske agresije pridružujejo še slabe žetve. Rusija naj bi letos zrasla za manj kot odstotek.
Preberite več:
Slovenija ostaja v območju zmerne rasti. Ob 2,2-odstotni rasti in povečanem javnofinančnem primanjkljaju bo ključno vprašanje, ali bo gospodarstvo sposobno ustvarjati višjo produktivnost in dolgoročno vzdržne javne finance.
