Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v svojem najnovejšem poročilu spet znižala napoved gospodarske rasti Slovenije za leto 2025. Zdaj pričakujejo le 0,7-odstotno rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je občutno manj od prej napovedanih 1,9 odstotka. Napoved za leto 2026 so prav tako nekoliko znižali, in sicer na 2,0 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot prej ocenjena vrednost.
EBRD izpostavlja, da se je gospodarska rast v prvem polletju leta 2025 zelo upočasnila. Medletno je Slovenija zabeležila skoraj ničelno rast, le 0,1 odstotka, kar je posledica zmanjšanih investicij in manjše industrijske proizvodnje. Dodatno je negativno na rast vplival tudi blagovni tekoči račun Slovenije, torej zunanja trgovina.
Kljub temu pa so v EBRD opazili okrepitev investicijske dejavnosti v drugem četrtletju, skupaj s stabilno porabo gospodinjstev. Rast plač in nizka brezposelnost namreč še vedno spodbujata domačo potrošnjo, kar daje upanje za nadaljnje okrevanje v prihodnjem letu.
Negativno vplivajo tudi ameriške carine
Kot zelo odprtemu gospodarstvu Sloveniji na rasti negativno vplivajo tudi višje ameriške uvozne carine na blago iz EU in Švice, ki omejujejo konkurenčnost izvoznih proizvodov. Čeprav obstaja priložnost za okrepitev izvoza farmacevtskih izdelkov, vezanih na švicarska podjetja Novartis in Sandoz, se v EBRD zavedajo, da je negotovost glede trgovinske politike ZDA še vedno visoka. Hkrati je domača komponenta dodane vrednosti v teh izvozih relativno nizka, kar omejuje koristi za slovensko gospodarstvo.
V širši regiji, ki vključuje srednjo, jugovzhodno in vzhodno Evropo ter še nekatera območja, EBRD letos napoveduje 3,1-odstotno rast, ki naj bi jo naslednje leto povečali na 3,3 odstotka. Kot pišejo analitiki, so bila gospodarska gibanja v prvem polletju na splošno nekoliko boljša kot so pričakovali maja, predvsem zaradi okrevanja v državah Severne Afrike, Bližnjega vzhoda in Centralne Azije.
Preberite več:
V državah srednje in vzhodne Evrope, kamor spada tudi Slovenija, je rast letos ocenjena na približno 2,4 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se zvišala na 2,7 odstotka. Najboljšo rast pričakujejo na Hrvaškem in Poljskem, ki bo letos presegla tri odstotke, medtem ko naj bi se rast Hrvaške prihodnje leto nekoliko umirila. Slovenija pa ostaja pod tem pragom in je ena izmed držav z nižjo rastjo v regiji.
