Evropska centralna banka bo stroške zadolževanja letos znižala bolj, kot je bilo pričakovano, saj vse kaže, da inflacija do začetka 2026 dosegla zastavljenega cilja. Obrestne mere bi ECB lahko znižala pod dva odstotka, so pokazali rezultati ankete, ki jo je med ekonomisti izvedel Bloomberg.
Junija in septembra so pričakovana dodatna znižanja ključnih obrestnih mer, je pokazala anketa. Sledila bodo dozdajšnjim sedmim zaporednim znižanjem za četrtino odstotne točke. Obrestna mera za depozite bi tako znašala 1,75 odstotka v primerjavi z zdajšnjim 2,25 odstotka.
Medtem ko napoved ekonomistov za tretje četrtletje 2027 ostaja nespremenjena, je za prvo četrtletje 2027 zdaj pričakovano, da bo ECB obrestne mere ponovno zvišala na dva odstotka.
Inflacijska pričakovanja analitikov so nižja, rast cen v prvih dveh kvartalih 2026 je v povprečju znašala 1,7–1,8 odstotka proti 1,9 odstotka v prejšnji anketi.
Gediminas Simkus, guverner litovske centralne banke, je za Bloomberg povedal, da je junijsko znižanje “nujno”, saj gospodarstva evrskega območja še ni prizadela polna moč ameriških tarif in “jasnih dezinflacijskih sil”, med drugim padajoče cene energije in moč evra.
Dodal je, da obstaja “verjetnost, da bo po juniju prišlo do še enega znižanja,” časovni okvir za ta korak pa ostaja “odprt”. Do tega bi lahko prišlo julija, septembra ali celo decembra.
Finski guverner Olli Rehn je dejal, da bo ukrep naslednji mesec podprl, če bodo nove projekcije ECB potrdile obete za nižjo inflacio in upadanje zagona rasti. Isabel Schnabel, članica Izvršilnega odbora ECB, pa je pozvala k previdnosti in trdila, da bi bila v tako negotovem okolju najprimernejša politika “mirne roke” in ohranjanje obrestnih mer blizu sedanjih ravni.
Preberite več:
ECB je marca za letos napovedala 0,9-odstotno rast BDP, nato pa 1,2-odstotno in 1,3-odstotno v letih 2026 in 2027.
Proizvodnja v evrskem območju je v prvem četrtletju letos celo presenetila, saj je dosegla 0,4 odstotka BDP – dvakrat več kot v prejšnjem obdobju.
