Nova študija Evropskega parlamenta o denarni politiki Evropske centralne banke prihaja v občutljivem trenutku. Inflacija v evroobmočju se umirja, negotovost ostaja visoka, zunanji šoki, zlasti trgovinski, pa znova pritiskajo na gospodarstvo. Dokument opozarja na nekaj, kar je za majhne države še posebej pomembno: enotna denarna politika deluje različno v posameznih državah.
Študija izpostavlja precejšnjo razpršenost inflacije med državami članicami. Skupni šoki, kot so trgovinske napetosti ali energetski pretresi, sprožijo neenakomerne odzive. Nemčija, Italija ali baltske države imajo drugačno strukturo cen, drugačno izpostavljenost energiji in drugačne dinamike plač.
Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo hitro uvozi zunanje cenovne šoke. Visok delež izvoza v BDP in močna povezanost z nemškim trgom pomenita, da se nihanja v industriji hitro prenesejo doma.
| Element | Evroobmočje | Slovenija |
| Izvoz kot delež BDP | ~50 % | ~85 % |
| Občutljivost na energetske šoke | visoka | zelo visoka |
| Heterogenost inflacije | velika med državami | visoka zaradi odprtosti |
Enotna obrestna mera zato nima enakega učinka povsod. Za Slovenijo so spremembe ključnih obrestnih mer ECB neposredno povezane s stroški kreditov za podjetja in gospodinjstva.
Denarna politika in negotovost
Študija poudarja, da je bila komunikacija ECB učinkovita v obdobju hitrega zaostrovanja politike, ko so obrestne mere rasle. Manj prepričljiva je bila pri razlagi negotovosti in razpršenosti inflacije med državami. To je pomembno za finančne trge. Če je signal centralne banke nejasen, se poveča volatilnost obveznic in pričakovanj glede prihodnjih obrestnih mer.
Za Slovenijo ima to neposreden učinek, saj je bila več kot polovica novih stanovanjskih kreditov v preteklosti vezana na variabilne ali kratkoročne fiksne obrestne mere. Tudi podjetniško financiranje je močno odvisno od evropskih finančnih pogojev.
Študija izpostavlja vpliv trgovinske politike na inflacijska presenečenja. Če pride do novih carin ali motenj v globalnih dobavnih verigah, se cenovni pritisk pojavi neenakomerno. Slovenija ima industrijsko strukturo, ki temelji na avtomobilski, kovinski in farmacevtski proizvodnji. Vsak zunanji šok v Nemčiji ali Franciji se hitro prelije v domačo proizvodnjo in zaposlovanje. Denarna politika ECB zato v majhnih državah deluje prek več kreditnega, izvoznega in kanala pričakovanja.
Inflacija se umirja
ECB mora hkrati nasloviti padanje cenovnih pritiskov in tveganja novih zunanjih šokov. Za slovenska podjetja to pomeni obdobje večje previdnosti. Financiranje se lahko postopno poceni, a negotovost ostaja visoka. Stabilnost komunikacije centralne banke bo ključna za umirjanje pričakovanj na trgu.
Preberite več:
Slovenija kot majhna odprta ekonomija potrebuje predvidljivo monetarno okolje. Razlike znotraj evroobmočja bodo ostale, enotna obrestna mera pa bo še naprej delovala asimetrično. V takem okolju postane odpornost gospodarstva pomembnejša od kratkoročnih nihanj obrestnih mer.
